Z iskrenostjo ni nič narobe

Draga Marija,

od decembrskega srečanja z družbo ostajajo v vas težki občutki, predvsem pa velika krivda, ki vam ne da miru. Po eni strani se zaradi svoje poteze počutite krive in vaš še vedno draži misel, da ste nekaj storili narobe, po drugi strani pa menite, da ste z iskrenim dejanjem storili prav. Vsekakor pa ste storili tako, kot ste v tistem trenutku začutili in kot se vam je zdelo najbolj primerno.

V vsaki skupini oseb, pri vas prijateljev oz. znancev, se oblikujejo določene vezi, (ne)napisana pravila oz. rituali. Ker gre pri vas za družbo ljudi, s katerimi ste si blizu in se srečujete decembra, si podarite tudi kakšno malo pozornost, s čimer si izrazite naklonjenost. Kot pravite, ima za vas obdarovanje globlji pomen, saj želite z njim osrečiti bližnje in prijatelje. Vaša znanka pa je vas je obdarila »le enkrat«, nato pa darila vaše družbe samo še prejemala. S svojim dejanjem, da ji tokrat ne boste podarili ničesar, ste ji želeli le pokazati, kako ste se počutili vi ob tem, ko vas ni obdarila. S to potezo ste jo prizadeli in povzročili plaz negativne kritike in ogorčenja. Z iskrenostjo ni nič narobe, nasprotno, paziti je treba le na tisto tanko mejo, ki jo lahko nehote prestopite in ko lahko iskrenost tudi boli.

Pomen obdarovanja je za vsakega posebej drugačen, nekaterim pomeni veliko, saj so ga bili naučeni že v otroštvu, drugim morda nič, se ob njem ne znajdejo in ga tudi ne izvajajo.

Kaj storiti, da bi občutki, ki vas še vedno mučijo, prenehali? Če čutite, da bi vam bilo pri srcu lažje, če bi se z znanko pogovorili in razčistili odprte stvari, potem to storite. Vse dobro vam želim!