Začetki obeleževanja mednarodnega dneva brez diete segajo v leto 1992, v Veliko Britanijo, od koder je prišla prva pobuda s strani Mary Evans Young, ki je bila vodja skupine, ki se je zavzemala za življenje brez diet. Sama je bila v mladosti tarča vrstniškega psihičnega nasilja zaradi debelosti, kasneje pa je imela izkušnjo anoreksije, zato danes vzpodbuja vse ljudi, da se imajo radi takšne, kot so. Leto za njenim prvim dogodkom, je dan dobil mednarodno razsežnost in kot 6. maj postal Dan brez diete. 



Na ta dan od tedaj vsako leto številne organizacije po svetu opozarjajo na škodljivost raznovrstnih, hitrih diet, ki so neučinkovite in prinašajo jo-jo efekt, po katerem človek na koncu pridobi še več teže (predvsem na račun maščobe), posebno pozornost pa namenjajo motnjam hranjenja. Med njimi je tudi slovensko društvo Svetovalni svet, ki na svoji spletni strani in Facebooku nudi oporo osebam, ki se spopadajo z motnjami hranjenja. 

»Motnje hranjenja so kompleksne duševne motnje, ki imajo podlago v  različnih sprožilnih dejavnikih, med katerimi je eden najbolj pogostih prav odločitev za shujševalno dieto. Poznamo pet tipičnih oblik motenj hranjenja: anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, ortoreksija in bigoreksija, poleg tega pa tudi kombinacije različnih škodljivih vedenj, povezanih s hrano, ki jih ne moremo uvrstiti v eno tipično obliko,« so zapisali v društvu, kjer opozarjajo, da je problem pri motnjah hranjenja predvsem ta »da se lahko začnejo z na videz povsem nedolžno dieto in odločitvijo za zdravo življenje, ki preraste v zasvojenost – začaran krog, iz katerega človek sam ne more najti izhoda.« 



»Še posebej pred poletjem nas pogosto mikajo hitre diete, ki bi prinesle družbeno zaželeno postavo in predstavljajo bližnjico do "popolne" postave. Žal v življenju bližnjic ni in se trud vedno obrestuje počasi in na dolgi rok. Če želimo živeti zdravo in svojemu telesu nuditi vse, kar potrebuje, se moramo zdravo in uravnoteženo prehranjevati celo leto, ne le pred poletjem. Prav tako sta pomembna počitek in gibanje, izogibanje stresu in zavestno sprejemanje lastnega telesa z zmožnostmi in omejitvami. Genetsko nimamo vsi enake postave in tudi maščobne zaloge niso pri vseh enako razporejene. Še posebej pri ženskah se pojavlja nezadovoljstvo z lastnim telesom, saj so ženska telesa podvržena hormonskim spremembam in nihanjem ter družbenim pritiskom po tem, kakšno telo je lepo in zaželeno,« se v društvu zavedajo zakoreninjenosti problema. 

»Hitre shujševalne diete so škodljive zato, ker telo v kratkem času prikrajšajo za določeno količino energije, ki smo jo vajeni vnašati s hrano. Opustitev ene ali večih skupin živil na kratki rok ni učinkovita na dolgi rok, saj pride do neravnovesja v telesu, ki ga dolgoročno ne moremo vzdrževati, zato je pogosto rezultat diet še večje prenajedanje ali pa epizode prenajedanja in hujšanja. Na ta način razvijemo nezdrave vzorce prehranjevanja, ki so lahko podlaga za motnje hranjenja,« opozarjajo v društvu in ljudem polagajo na srce, da hrana lahko postane škodljiva opora, zato v njej nikar ne iščite tolažbe ali utehe, ker utegne to prerasti v odvisnost. 



Osebe z motnjami hranjena pri soočanju s samim seboj potrebujejo pomoč, pravijo in pozivajo, da ni s tem, ko to priznamo, nič narobe. »Danes so na voljo številne oblike pomoči, med katerimi vsak lahko najde tisto, ki mu pomaga. Če se tudi vi spopadate s težavami s prehranjevanjem in telesno težo ali pa trpite za motnjami hranjenja, nas lahko pokličete na 040 648 695 ali pa nam pišete na info@svetovalni-svet.si,« sporočajo.