Ogenj je zagorel povsod po državi, odmevnejše prireditve pa so sindikati med drugim pripravili v Kopru, Kamniku, Murski Soboti, Mariboru in na Ptuju ter v Novi Gorici, kjer so dogodek povezali s 70-letnico mesta, in Ajdovščini. Kresove so pripravili tudi v manjših krajih po Sloveniji, kjer je bila organizacija v rokah lokalnih društev. Kresovanj po dozdajšnjih podatkih niso skazili požari ali druge nesreče.



Najbolj obiskan dogodek na predvečer 1. maja je bil kot običajno ljubljanski, kjer so prvič organizirali tudi pohod na Rožnik, in sicer v okviru kampanje Evropske konfederacije sindikatov za dvig plač delavcev in delavk v Sloveniji. Kot običajno je dogodek zaznamovala tudi jugoslovanska simbolika, nostalgija po nekdanji skupni državi je pri številnih namreč še vedno izrazita. Številni so letos poudarjali, da praznik dela vse bolj izgublja svoj čar in pomen, mnogi kritizirajo tudi sodobno vlogo sindikatov, ki da se je iz borbe za delavske pravice prelevila v politične ambicije. Toda predsednik Pergama Jakob Počivavšek je v svojem nagovoru poudaril, da 1. maj je in ostaja delavski praznik, kar po njegovem dokazuje dejstvo, da sindikati skupaj organizirajo prvomajsko prireditev in pokažejo, da praznujejo zato, ker so delavci že v preteklosti znali združiti moči in si s skupnim bojem izboriti temeljne pravice. Opozoril je na problematiko plač, slabše delovne razmere in rabo novih tehnologij, vse spremembe v zadnjih letih pa da so nov izziv za sindikate.

Preberite še: Kresovi nekoč in danes



Marsikje bo pestro tudi danes: po številnih krajih po državi so že navsezgodaj zaigrale pihalne godbe, številni pa se bodo v poklon delavskim bojem odpravili na krajše ali daljše pohode in zabavali na organiziranih prireditvah. Na ljubljanskem Rožniku bo zbrane tradicionalno nagovoril župan prestolnice Zoran Janković, v uradu predsednika republike pa bodo pripravili dan odprtih vrat. Borut Pahor naj bi se po napovedih udeležil tradicionalnega prvomajskega srečanja na Joštu pri Kranju. Priložnost za zabavo ali pa počitek bodo številni imeli tudi jutri, saj je v Sloveniji tudi 2. maj dela prost dan.

Delovni trg v številkah

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo v 2016 v Sloveniji 915.000 delovno aktivnih oseb, kar je 8,1 % manj kot v 2008 (996.000). Največ delovno aktivnih oseb je bilo v predelovalnih dejavnostih (230.000), vendar 11,5 % manj kot v 2008 (260.000). Število delovno aktivnih se je v tem obdobju najbolj povečalo v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 21,8 %), medtem ko se je v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo najbolj zmanjšalo (za 45,9 %). V 2016 je bilo številčno razmerje med delovno aktivnimi moškimi in ženskami 53,7 % : 46,3 %. V dejavnostih rudarstvo in gradbeništvo so številčno močno prevladovali delovno aktivni moški (z več kot 90 %), v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo ter v dejavnosti izobraževanje pa delovno aktivne ženske (z več kot 70 %). 
Kot navaja SURS, je za Slovenijo značilno, da je stopnja delovne aktivnosti med mlajšimi (15–24 let) in starejšimi (55–64 let) nižja od povprečja v EU-28, in sicer je bila v 2015 med prvimi nižja od tega povprečja za 3,5, med drugimi pa za 16,7 odstotne točke, medtem ko je bila med 25–54 let starimi prebivalci višja od omenjenega povprečja (za 4,9 odstotne točke). Med mlajšimi prebivalci (15–24 let) je imela v 2015 najvišjo stopnjo delovne aktivnosti Nizozemska (61,8 %), med tistimi v starostnih skupinah 25–54 let in 55–64 let pa Švedska (85,6 % oz. 74,5 %). Najnižjo stopnjo delovne aktivnosti v vseh treh starostnih skupinah je imela Grčija (13,0 %, 64,5 %, 34,3 %). 
Na delo v drugo statistično regijo se je konec leta 2016 po podatkih SURS vozilo 18,8 %, na delo v drugo občino pa 51,8 % delovno aktivnih oseb. Največji delež medregijskih delovnih migrantov je imela konec leta 2016 zasavska regija: 50,3 %, za 11,6 odstotne točke več kot konec leta 2009. Največ svojih prebivalcev je zaposlovala osrednjeslovenska regija; drugam je odhajalo na delo le 8,9 % delovno aktivnih oseb te regije.
Od 1. januarja 2017 minimalna slovenska plača znaša 804,96 EUR bruto, preteklih dveh letih je znašala 790,73. Povprečni mesečni prejemek (bruto plača in nadomestila plače, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, stroški prevoza in prehrane in plačila v naravi) zaposlene osebe je v 2015 znašal 1.821,07 EUR. Glede na leto 2008 je bil za 12,2 % višji (1.622,36 EUR), še navaja SURS.