Danes obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki letos poteka pod geslom Učimo se z gozdovi – gozd je modrost! Osrednja tema tako poudarja pomen spoznavanja in razumevanja gozdov za vse generacije. Kot so ob tej priložnosti poudarili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ključnega pomena, da gozdove, ki so eno od najpomembnejših naravnih bogastev, in njihovo vlogo spoznamo in se z njimi zbližamo že v zgodnjem otroštvu. To je ključnega pomena za ohranjanje narave in naravnih virov za prihodnje generacije.



Gozdovi namreč čistijo zrak in vodo, ohranjajo zdravje in dobro počutje ljudi, imajo pa tudi ključno vlogo pri soočanju z največjimi izzivi sedanjosti in prihodnosti: podnebnimi spremembami, odpravljanju lahkote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti. Pomen gozdov bo ob povečanju svetovne populacije na predvidenih 8,5 milijarde do leta 2030 večji kot kadar koli prej, poudarjajo strokovnjaki. Povezovanje otrok z naravo po oceni ministrstva ustvarja bodoče generacije, ki se zavedajo vloge in pomena gozdov in dreves ter potrebe po trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdom.


21. marec je za mednarodni dan gozdov leta 2012 razglasila generalna skupščina Združenih narodov (ZN). Tam poudarjajo, da je okoli 1,6 milijarde ljudi odvisnih od gozdov, ki sicer nudijo življenjski prostor več kot 80 odstotkov vrstam zemeljskih živali, rastlin in insektov. Kljub temu se na svetovni ravni nadaljuje krčenje gozdov, letno jih izgubimo 13 milijonov hektarjev, kar je po oceni ZN že alarmantna raven. Krčenje gozdov k skupnim emisijam toplogrednim plinom prispeva med 12 in 20 odstotki.


Ozaveščanje o pomenu gozdov prispeva k uresničevanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, so prepričani tudi v Zavodu za gozdove Slovenije, ki kot osrednja organizacija enotne javne gozdarske službe v državi načrtuje in usmerja razvoj vseh naših gozdov, redno pa organizira popularizacijske aktivnosti za vse družbene skupine po vsej državi. Še posebej pomembne za prihodnost gozdov in družbe so dejavnosti za predšolsko in šolsko mladino, v katere je letno vključenih prek 15.000 otrok.



Pri nas so gozdovi široko dostopni in jih v prostem času tudi pogosto obiskujemo.Kot je pokazala nedavna javnomnenjska raziskava, ki so jo opravili v okviru projekta Life Artemis, namreč dve tretjini Slovencev gozd obišče najmanj enkratna mesec. Gozdovi pokrivajo blizu 60 odstotkov površine Slovenije, v zadnjih letih pa so jih prizadeli žledolom in posledična namnožitev podlubnikov ter vetrolom. Te naravne katastrofe so po podatkih zavoda za gozdove v državnih in zasebnih gozdovih skupaj poškodovale prek 16 milijonov kubičnih metrov dreves.Po naravni poti se bo po oceni zavoda obnovilo 95 odstotkov teh površin, obnova s sadnjo pa bo potrebna na okoli 1700 hektarjih. Gozdove pa po naravnih ujmah ogroža tudi vse več invazivnih tujerodnih vrst,so opozorili na zavodu za varstvo narave. Nekatere invazivne tujerodne rastline lahko namreč tudi v gozdovih oblikujejo goste sestoje, ki onemogočijo rast drugih rastlin. Vzkliti ne morejo niti mlada drevesa, zato je okrnjeno pomlajevanje gozdov.