Še vedno velja, da so, kar zadeva bolezni srca in ožilja, najbolj ogrožene predebele ženske s sladkorno boleznijo? Kakšen vzorec gibanja priporočate njim?

Seveda velja, da so bolj ogroženi tisti, ki imajo več dejavnikov tveganja. Debelost, ki je tesno povezana s sladkorno boleznijo tipa 2, pa je eden pomembnejših dejavnikov, ki uničujejo naše zdravje. Povezana je tudi z zvišanim krvnim tlakom. Zanimivo je, da shujšanje na ustrezno telesno težo neredko zniža zvišan krvni tlak in tudi zvišan krvni sladkor ter zmanjša potrebo po zdravilih. Kadar se shujšanju pridruži še redna aerobna telesna dejavnost, lahko bistveno izboljšamo tako kakovost življenja kot ogroženost za srčno-žilne dogodke. Kar zadeva gibanje, pa velja zelo preprosto pravilo: vsako pretiravanje je škodljivo. Telesna dejavnost, ki je primerna za mlade, je lahko pri starostnicah neprimerna. Priporočamo aerobno telesno dejavnost, takšno, da se med njenim izvajanjem še lahko pogovarjamo. Kadar nam začne zmanjkovati sape, to pomeni, da smo prešli pravo mero.

Če hočemo zdravo shujšati, moramo spremeniti način življenja; hitre shujševalne diete so škodljive, ker pomenijo obremenitev za telo, dolgoročnih koristi pa od njih večinoma ni. 

Ali pri deklicah, ki se denimo že rodijo s srčnimi napakami, veljajo kaj drugačna pravila kot pri odraslih ženskah?

Niti ne, le za vsakega je treba najti pravo mero. Prirojene srčne napake so različno hude – od takšnih, ki brez ustreznega zdravljenja niso združljive z življenjem, do takšnih, ki skoraj ne vplivajo na življenje in ne potrebujejo posebnega zdravljenja. Od stopnje okvare pa je seveda tudi odvisno, kakšno telesno dejavnost si lahko posameznica privošči. Včasih so dekleta s kompleksnejšimi prirojenimi srčnimi napakami umirale že v mladosti ali adolescenci, danes pa številne med njimi ob ustreznem zdravljenju živijo skoraj normalno življenje. Kakšno telesno dejavnost si lahko privoščijo, pa je treba določiti. Pri tem si pomagamo z različnimi preiskavami oziroma testi – denimo z obremenitvenim testiranjem – na temelju katerih opredelimo posameznikovo zmogljivost in določimo, kakšen napor si lahko privošči, da je varen.

Bi lahko rekli, da je hoja najbolj primerna oblika rekreacije za vse, ne glede na to, ali je naše srce zdravo ali ne?

Brez dvoma! Hoja je fiziološki način gibanja za človeka. Tek je bil od nekdaj namenjen begu. Jasno pa je, da se tudi hoje med seboj lahko zelo razlikujejo; denimo hoja po stopnicah ni enako naporna in zahtevna kot hoja po ravnem. Prav tako ni vseeno, ali hodimo ob prometni cesti ali v čisti naravi, kjer zrak ni onesnažen z izpuhi motorjev in drobnimi delci, ki so zelo škodljivi in so pomemben dejavnik tveganja tudi za srčno-žilne bolezni. Prav tako ni vseeno, ali hodimo po asfaltirani poti ali travnati oziroma peščeni podlagi.

Kaj pa denimo ples ali plavanje?

Plavanje, če seveda znaš plavati, je zelo zdrav način telesne dejavnosti, pri katerem se aktivirajo skoraj vse mišične skupine, kar je koristno in zaželeno. Glede plesa pa le to – verjetno akrobatski rokenrol ni ravno primeren za vsakega. Standardni plesi pa so lahko zelo koristni in zabavni, seveda če glasba ni preglasna in ob njej ne oglušimo.

Zlasti škodljiva so vzdržljivostna tekaška tekmovanja. Kar spomnite se, kako so videti skoraj vsi tekmovalci maratona na cilju – napol mrtvi. Takšno mučenje telesa zagotovo ni zdravo in niti najmanj koristno. 

Česa nikakor ne smemo početi, če si ne želimo nakopati srčno-žilnih bolezni, denimo v hudi vročini tekati naokoli? Kaj še?

Številni delajo veliko napako, ko hočejo pred poletno sezono pridobiti ustrezen stas ter se brez ustreznih priprav lotijo intenzivne telesne dejavnosti, da bi na hitro shujšali. Pri telesni dejavnosti je treba obremenitev vedno stopnjevati postopoma, pred aktivnostjo se je treba ogreti, po intenzivnejši pa tudi ohladiti in umiriti. Skratka, stihijska telesna dejavnost vodi v poškodbe. Netrenirane osebe, ki začno na hitro in intenzivno, pa lahko povzročijo tudi srčno-žilne težave. Kot sem rekel že na začetku, treba je delati po pameti in nikakor kampanjsko. Vedno znova se tudi izkaže, da rek hitro pridobljeno – hitro izgubljeno drži. Kdor na hitro shujša, bo zelo verjetno težo naglo znova pridobil, in to z obrestmi – več kilogramov bo pridobil, kot jih je prej s trudom izgubil. Če hočemo zdravo shujšati, moramo spremeniti način življenja; hitre shujševalne diete so škodljive, ker pomenijo obremenitev za telo, dolgoročnih koristi pa od njih večinoma ni.

Pred časom ste duhovito in slikovito izjavili, da je zelo hiter tek dober le za tatove, s čimer ste se morda kakšnim navdušenim tekačem tudi zamerili. Še vedno tako mislite?

Seveda. Zlasti škodljiva so vzdržljivostna tekaška tekmovanja. Kar spomnite se, kako so videti skoraj vsi tekmovalci maratona na cilju – napol mrtvi. Takšno mučenje telesa zagotovo ni zdravo in niti najmanj koristno. Tek, še zlasti po trdi podlagi ali v slabi obutvi, je škodljiv tudi za skeletni sistem. Prepričan sem, da je bistveno boljša hitra hoja, med katero se prav tako oznojiš in pokuriš odvečno energijo. Takšna telesna dejavnost te sprosti, med hojo lahko razmišljaš, se pogovarjaš.