Na sprehod »kar nekam«

Kadar si želimo pretrgati rutino običajnega rekreiranja, nastopi popoln trenutek za pohod v neznano. Kaj pa cilj? Pojdimo »kar nekam«, brez načrta! Pametno se obujmo in oblecimo, v nahrbtnik spravimo termovko z najljubšo kavo ali čajem ter še kakšen zdrav prigrizek, ki smo ga naredili sami, denimo ovsene piškote ali sendviče z ribjim namazom. Komur je všeč mesto, naj se poda po ulicah in opazuje vrvež, ljudi, stavbe, umetniške skulpture in domiselno urejene izložbe. Kogar bolj razveseljuje narava, naj gre v park ali gozd in se mu preda z vsemi čuti. Povsod bo prej ali slej, ko se bo dobro nahodil, naletel na klop, kot ustvarjeno za postanek in okrepčilo.



Slušalke, moje prijateljice

Odklop od vsakodnevnih bolj ali manj enakih zvokov v domačem in delovnem okolju nam omogoča znani, vsem dostopni dosežek sodobne tehnologije, to so slušalke. Seveda jih je mogoče priklopiti tudi na mobitel ter izbrati bodisi določeno radijsko postajo bodisi preprosto odtipkati svojo trenutno željo na youtubu. Komu bodo dušo pobožale strastne romantične skladbe, drug bo raje prisluhnil zanimivemu predavanju učenjaka s konkretnimi nasveti za lepši dan; preverjeno dejstvo pa je, da korakanje v ritmu priljubljene glasbe dviguje razpoloženje. Tako lahko tudi najbolj dolgočasna pot postane zanimiva in kot bi tlesknil, prehodimo kilometer, dva, tri.

Pozabljene tračnice kot fitnes

Že res, da ima skoraj vsaka večja občina urejeno fitnes vadbišče na prostem, a nekaterim bolj prija vadba, pri kateri niso na očeh vsem mimoidočim radovednežem. Prav posrečen poligon so lahko opuščene proge vlakov v manj obljudenih delih mest in manjših krajih, a prej se seveda prepričajmo, da po njih vlak zares ne vozi več. Najprej počasi, nato pa vse hitreje hodimo po lesenih prečkah, ki si sledijo med tračnicama. Nato sonožno poskakujmo z ene na drugo ali skačimo po eni nogi, kar nas pač bolj veseli. Dobra vaja za ravnotežje je hoja po eni tračnici, kot bi bili gimnastičarji ali vrvohodci. Roke odročimo v višini pasu ali ramen, da laže lovimo ravnovesje.

Od luž do listja

Večini otrok in psov se zmeša od veselja, če jim dovolimo, da se zaganjajo v kupe šelestečega jesenskega listja. Že samo lovljenje drug drugega in obmetavanje z listi je lahko sila zabavno. Podobne užitke prinaša čofotanje po lužah. Zakaj se ne bi takšnim radostim predajali tudi odrasli? Treba je seveda poskrbeti za vodoodporna oblačila in obutev ter upati, da ne bomo naleteli na kakšen pasji kakec, ki ga kateri od lastnikov štirinožnih prijateljev ni spravil v vrečko in odvrgel v koš. Kogar vendarle doleti smrdeča smola, ga bo morda potolažila ljudska vraža, da kdor nenamerno stopi z nogo v iztrebek, mu to pravzaprav prinese srečo.



Gremo na morje!

Jesenski sprehodi, hitra hoja ali tek ob morju, ko okoli poldneva ujamemo prijetno božajoče sončne žarke, zvečer pa uživamo v sončnem zahodu, so zlata vredni. Hkrati se namreč nadihamo zdravilnega morskega zraka, obenem pa nam ni treba skrbeti, da bi se znašli v neznosni gneči in vrvežu kot na vrhuncih turistične sezone. Najbolj drzni se tudi v tem času poženejo med mrzle valove, drugi raje izberejo kopanje v ogrevani morski vodi v katerem ob pokritih bazenov. Paša za oči in hrana za duha so večerni trenutki, ko se sonce v tišini navidezno potopi v lesketajoče se morje, ponavadi v spremljavi dramatičnih, med seboj prelivajočih se barvnih odtenkov.