15.06.2017

Sabina Obolnar

Verjeti ali vedeti?

Oni dan so me klicali z radia in me vprašali, kaj si mislim o položaju žensk v Sloveniji, se je kaj izboljšalo, se je kaj poslabšalo, to so me spraševali na vroč junijski dan. Najprej sem pomislila, da je kakšen praznik žensk, in sem začela hitro kalkulirati, kaj neki bi lahko bilo, da jih zanimajo takšne teme, kajti oba marčevska praznika sta že mimo, novo leto tudi še ni, kakor tudi ne svetovni dan boja proti nasilju. Kajti ob takšnih dneh se pač spodobi, da se malo žlubodra o ženskah.

Sabina Obolnar

Odgovorna urednica One, Oneplus in Onaplus.si

Jim povem, da v tem hipu ne vidim nobene pomembne razlike, ne vidim prav nobene prednosti bivanja po spolu v tej podalpski deželi, vse skupaj je izjemno klavrno, duhamorno, hektično. Za poštene ljudi.

Seveda si pomemben, ampak ne sam sebi ali sam po sebi, človek postane pomemben samo in zgolj v interakciji s sočlovekom. 

No, dotični so razpolagali s podatkom, da gre pa zdaj ženskam bolje, zato jih je zanimalo, kaj mislim o tem. Nič ne mislim, ker ne vem, zakaj bi nam šlo nenadoma bolje, ne vem, v kateri Sloveniji, in ne vem, zakaj. No, lahko vam pa povem, kar vem. Berem letošnje Onine zgodbe, ki bodo prav kmalu tudi pri vas. Tema je bila (Od)ločitev. Priznam, nisem pričakovala tako trpkih zgodb, zgodb slovenskih žensk in moških – da, letos je med njimi presenetljivo veliko tudi piscev. Zagotovo so to zelo izpovedne zgodbe, kar je tudi letos prvič v tako velikem obsegu (pa imamo Onino zgodbo že skorajda 20 let). Ljudem se dogajajo res hude stvari, ki jih v sebi tiščijo in predelujejo leta in leta, večina njih je povezanih z zgodnjim otroštvom in kasnejšim partnerstvom, kjer se vzorci slej ko prej nehote in nevede ponavljajo. Ni nujno srž problema slovenskih družin samo fizično nasilje, ki je praviloma povezano z alkoholizmom, temveč preprosto gre za pomanjkanje brezpogojne ljubezni, za odsotnost ljubezni v slovenskih družinah. A o tem je že pred leti psiholog dr. Andrej Perko porekel: »Slovenska mati je hladna mati.«



Do neke mere me sicer veseli, da so se ljudje »navlekli« teh newageevskih strategij, kot so: odločitev bom vzela v svoje roke; zdaj sem pomembna samo jaz; končno vem, kaj moram storiti; našla sem otroka v sebi; postaviti se moram na prvo mesto; življenje je moje; srečala sem samo sebe itn. Nič ne rečem, če te mantre postanejo realnost, super, čestitam, če pa samo virtualno skačejo po vaši glavi in okrog vas, pač ni neke koristi, in sploh če izhajajo iz egovskega novodobnega prepričanja, kako pomemben da sem jaz kot posameznik v tej razširjeni družbeni anarhiji. Seveda si pomemben, ampak ne sam sebi ali sam po sebi, človek postane pomemben samo in zgolj v interakciji s sočlovekom.

Še to moramo imeti in še ono dobiti – in potem bomo srečni. Mi verjamemo, sledimo in naposled smo praviloma vedno znova razočarani. Ker tako deluje ta imperialistični degenerativni sistem: dela nas žejne in lačne – vse do mentalnega izstradanja. 

Ob zaključku prebiranja zgodb pa sem vendarle našla skupni imenovalec vseh 137 poslanih. Skupno nam je razočaranje, ki ga je danes zagotovo mnogo več kot kdaj koli prej. Novodobni kapitalizem nam vsiljuje razočaranja in še prej nam postavlja aksiom želja. Teh je zelo veliko in pravzaprav je njihov nabor neskončen. Jasno, naš videz mora biti popoln, in kaj vse ljudje počno, da bi bili takšni. Kupujejo čudežne kapsule, tečejo do onemoglosti, se potijo v fitnes centrih. Potem tavajo od kozmetičnega salona do lepotnega kirurga. In vidimo jih, kako obupne kreature svojega življenja postajajo. Iščejo partnerja ali partnerko, ki bi bil najbolj njihov/a, z vsemi potrebnimi atributi, in so vsakič znova razočarani. Nikoli ni dovolj, ker nam zahodni kapitalizem neprenehoma implicira nove želje. Po materialnem. In intimnem. Kar pa je mnogo bolj prikrito (in dokončno). Tako tudi v podobi partnerja, da ne bo pomote. Še to moramo imeti in še ono dobiti – in potem bomo srečni. Mi verjamemo, sledimo in naposled smo praviloma vedno znova razočarani. Ker tako deluje ta imperialistični degenerativni sistem: dela nas žejne in lačne – vse do mentalnega izstradanja. Ali to res hočemo?! Kolaborirati pri lastnem dokončnem razčlovečenju?! 


Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE