Velja, da je šport učinkovito orožje proti utrujenosti, brezvoljnosti in stresu, kakor tudi, da je nesmiselna kakršna koli primerjava zmerne rekreativne vadbe z vrhunskim športom, sploh z zdravstvenega vidika. »Brutalni treningi vrhunskega športnika, pri katerih je ta kot 'človeški stroj', vsekakor niso zdravju blažilni, saj so usmerjeni le v napredek in čim boljši rezultat. Poškodbe, ki so neizbežne, so posledice izredno napornih treningov, saj presegajo meje zmogljivosti človeškega telesa,« poudarja Jasna Zagrajšek, profesorica športne vzgoje in ena prvih profesionalnih osebnih trenerk v Sloveniji iz centra ŠUS Eurofitness.

Spoštljivo do telesa

»Žal opažam, da že rekreativni športniki težijo k pretiravanju in nezdravi želji po dosežkih in s tem nasiljem nad lastnim telesom,« nadaljuje sogovornica. »Sprašujem se, kaj jih žene, da se identificirajo z vrhunskim športnikom in njegovimi dosežki, kar je nesmiselno. Velikokrat je težko ubrati normalno mejo, ki je še spoštljiva do lastnega telesa in zdravja. Ugodni učinki redne in zmerne telesne aktivnosti se kažejo v večji storilnosti, pozitivni naravnanosti, delovnih navadah, disciplini in povečanih kognitivnih sposobnostih. Izboljšuje razpoloženje, saj zvišuje določene možganske nevrotransmiterje, endorfine, ki delujejo protibolečinsko. Pri vadbi se stresni hormoni adrenalin, noradrenalin in kortizol razgrajujejo. Tako se povečuje mentalna energija in zniža napetost. Takšna telesna vadba je odlična sprostitev, možnost druženja, učinkovito preživljanje prostega časa in naložba v lastno telo.« 



Redno in sistematično

Med športno aktivnostjo so pogoste športne poškodbe. Jasna Zagrajšek rekreativcem svetuje, da začno skladno s svojimi trenutnimi zmožnostmi in sposobnostmi ter zdravstvenim stanjem. »Najprej ocenite trenutno telesno zmogljivost. Z upoštevanjem zadanega cilja začnite vaditi zmerno, predvsem pa – to je najbolj pomembno – redno in sistematično.« Tako bo tudi verjetnost poškodb manjša, saj se denimo zvin gležnja, izpah ali zlom zgodijo nenadno med telesno dejavnostjo, vzroka sta ob napačno izbranih športnih copatah pomanjkanje kondicije in nezadostno ogrevanje; to mora biti nizkointenzivno, vadbo pa končamo s počasnim tekom ali hojo in raztezanjem obremenjenih mišic.

Ogrevanje in ohlajanje

»Ko se posameznik navdušeno začne ukvarjati s športom, morda ne pomisli na poškodbe, ki bi ga utegnile doleteti. A ko ga, si vsak želi, da bi pomislil na to že prej ter jih znal preprečiti oziroma zdraviti,« pove Jasna Zagrajšek. »Ne glede na vrsto poškodbe se držite naslednjih smernic: ne trenirajte, če ste preutrujeni; pazite na hrano in pijačo; če povečate količino treninga, povečajte tudi količino počitka; vsako, tudi najmanjšo poškodbo poskusite takoj pozdraviti; nove napore uvedite postopno; zmeraj si vzemite čas za ogrevanje in ohlajanje; takoj po treningu se umijte in preoblecite; poskrbite za ustrezno obutev in oblačilo; vedno preverite, ali je okolje, v katerem trenirate, varno.«



Bolečina

Kakšna je prva pomoč pri poškodbah sklepov? Jasna Zagrajšek za lajšanje bolečin pri poškodbah svetuje, da intenzivnost vadbe takoj zmanjšate, poškodovani predel s krožnimi gibi hladite z ledom od štiri- do osemkrat na dan največ dvajset minut, otekanje lahko zmanjšate z obvezo, poškodovani del dvignete nad nivo srca in s tem olajšate prehod krvi in limfe proti srcu. Če bolečina po 48 urah ne popusti, je pametno obiskati osebnega zdravnika.

Da bo varno in prijetno

Jasna Zagrajšek izpostavi štiri načela, ki jih velja upoštevati za varno in prijetno vadbo. »Prvič, individualnost, kar pomeni, da koncept vadbe prilagodite sebi. Ker tudi dva tekača nista enaka, ne pustite, da vas zavedejo prehitri, temveč prisluhnite svojemu telesu! Drugič, postopnost: šele ko boste kos enostavnim nalogam, lahko nadaljujete z zahtevnejšimi. Najprej vadite pri nizki, šele nato pri visoki intenzivnosti in najprej obvladajte krajše in nato daljše razdalje. Če vas je že denimo prvi tek v sezoni izčrpal, ste si napravili medvedjo uslugo. Tretjič, racionalnost: poskušajte s čim manj vadbe doseči kar največji napredek. Ne rinite z glavo skozi zid, upoštevajte svoj delovni ritem in vsestranski razvoj. Več ni vedno tudi bolje. Četrtič, sistematičnost: pot, ki vodi do cilja, je najprej treba opredeliti. Vsaka vadba mora imeti določen namen, tako kot ima pri gradnje hiše vsaka opeka svoj prostor.«