Večina jih je umrla na intenzivnem oddelku za poporodno nego bolnišnice v Gorakhpurju; medtem ko so vse glasnejše govorice, da naj bi bilo krivo pomanjkanje zalog tekočega kisika, drugi opozarjajo, da so mnogi umrli zaradi encefalitisa, ki se najpogosteje pojavi v monsunskem obdobju, okužili pa naj bi se ali prek okužene hrane in vode ali prek pikov komarjev.



Spet je na udaru indijski zdravstveni sistem, na katerega že vrsto let letijo očitki o malomarnosti – država naj bi za javno zdravje namenjala le odstotek bruto domačega proizvoda, kar je sramotno malo, tudi korupcije na zvezni ravni ne manjka. Za primere smrti v minulih dneh odgovornost naj bi tako nosilo vodstvo bolnišnice, ki ni plačalo računov dobaviteljem, ki so tako iz ustanove odnesli vso potrebno opremo. Zavladala je panika, med katero so prestrašeni svojci pomagali osebju nameščati dihalne vrečke, čeprav vodstvo zanika takšno dogajanje – opozarjajo, da je bilo zdravstveno stanje večine otrok tako slabo, da je bila smrt pričakovana. Potem ko so se znašli v sporu z dobaviteljem, naj bi pri drugih dobaviteljih naročili več novih kisikovih jeklenk, toda kljub temu so zavoljo preiskave suspendirali direktorja bolnišnice.



Utar Pradeš se uvršča med najrevnejše predele Indije, zato ne preseneča, da je tragična zgodba že v središču političnih razprav, na udaru je zdaj stranka premierja Narendre Modija, ki mu opozicija očita skrajno malomarnost.