Dr. Renata Salecl, sociologinja in filozofinja

Foto: Blaž Samec

»Če bi se v javnosti začela resna razprava o tem, da postane osmi marec državni praznik, bi to pomenilo, da se je začelo z večjim spoštovanjem gledati na zgodovino bojev za ženske pravice. Dvomim, da se bo to zgodilo, ker politične sile, ki se trenutno prerivajo za prevlado v družbi, ne kažejo, da jih vprašanje ženskih pravic in zastopanosti žensk v političnem prostoru zanima.«


Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., spec. družinske medicine 

Foto: Jože Suhadolnik

»Ob simbolnem prazniku pomislim predvsem na težko vlogo žensk v zgodovini, obenem pa me spominja na zmago v bitki, ki so jo bojevale za enakopravno vlogo v družbi. Hvala vsem, ki so izbojevale to, da živimo danes enakopravne v družbi, svobodne in odločamo o sebi, svojem poklicu, svojih otrocih. Osmi marec morda praznujem manj, kot sem ga včasih, vendar z veseljem sprejmem čestitke, šopek rož in zahvalo moža, otrok in vnukov. Včasih pa me mož 'pocrklja' tudi s kakšno večerjo. Strinjam se, da bi bil osmi marec državni praznik. S tem bi 'počastili' vlogo ženske v družbi in družini, ki je res pomembna in zahtevna. Da ne bo pomote, enako cenim vlogo ženske in vlogo moškega v družbi in družini. Državni praznik ob osmem marcu bi bil priložnost, da se spomnimo na to, kar smo pridobili v zgodovini, in proslavimo enakopravnost v sodobni družbi. Moški in ženska morata deliti v družini oziroma skupnosti vzajemno spoštovanje, naklonjenost in pomoč. Le tako lahko ohranjata medsebojno ljubezen in sta dober zgled otrokom.«


Jolka Milič, mojstrica jezika in besede 

Foto: Igor Mali

»Seveda praznujem osmi marec in mislim še vedno vse najlepše, čeprav je praznik žena bil in je postal prepogosto le proforma, sodim namreč med feministke – beri emancipirane ženske ante literam, torej od nekdaj si mislim, da smo ženske z moškimi ... gliha, ki vkup štriha. Vsak po svoje sicer, prvenstva pa nima nobeden, se ne gremo prvorazredne in drugorazredne kategorije. A v življenju je vse bolj zapleteno, lahke rešitve menda sploh ne obstajajo. Najbrž v resnici samo navidezno. Osmi marec – državni praznik? Ali ne pravijo skoraj vsi, da imamo že preveč zapovedanih praznikov in da država zato ne deluje oziroma bolj slabo? Nimam preferenc. Zaradi mene je osmi marec lahko v petek ali svetek, vseeno, prazničnost dneva ne bo v nobeni varianti zmanjšana. Odgovora ne posplošujem. Velja vse od začetka še naprej samo zame. Drugi ali druge pa naj si praznik od države izborijo.«


Ninna Kozorog, zdravnica nevrologinja in humanitarka 

Foto: Nejc Falež

»Dan žena se mi zdi pomemben opomnik moči vsaki ženski. Ne samo da nas spomni na ekonomsko, politično in socialno enakopravnost, ampak tudi na moč, pogum in vztrajnost, s katero s(m)o si jih pridobile. Na dan žena rada presenetim ženske v svoji okolici z malo pozornostjo ter jim tako izkažem spoštovanje do njihovega dela, truda, dosežkov. Najpomembnejši sta v tem sklopu zagotovo mami in babica, ki sta v mojem okolju sinonim žensk z veliko začetnico. Vedno se mi zdi, da znamo dan praznovati predvsem ženske med seboj, druga z drugo in ga z nami ne praznujejo toliko moški. V času, ko k nam prodirajo številni komercialni prazniki, ki kar puhtijo od marketinških fint, se mi uzakonitev dneva v sklopu državnega praznika ne zdi slaba, saj bi le tako preprečili, da se praznik v prihodnosti izgubi med takšnimi ali drugačnimi uvoženimi kvazi mednarodnimi dnevi.«


Maja Plaz, predsednica društva SOS telefon 

Foto: Igor Mali

»Ob marčevski osmici pomislim na to, da se na današnje pravice žensk ne sme gledati kot na nekaj samoumevnega, na stereotipe, ki ne glede na napredek še vedno vladajo o ženskah, na seksizem, ki je vpet v naš vsakdan, na spolno nasilje in druge oblike nasilja, ki ga doživljajo na individualni (še vedno so najbolj ogrožene za domačimi zidovi, kjer največ nasilja doživijo od svojih partnerjev, nekatere tudi ubijejo) in strukturni ravni, na revščino, ki najbolj prizadene ženske, in na pravico do odločanja o lastnem telesu, ki se vsake toliko pojavi kot politična tema. Praznik seveda praznujem, in to z mislijo na svoje ženske prednice, ki so omogočile, da danes živimo v bolj izenačenem svetu. Na mnogo področjih nam še veliko manjka do enakosti. Glede na pomen boja za ženske pravice – ki, žal, kot vidimo, nikoli ni končan – predlog, da bi bil osmi marec državni praznik, seveda podpiram. Pomembno je, da na položaj žensk mislimo in delujemo vse leto, in ne samo na dan, ko je mednarodni dan žensk, saj je še vedno zelo neenak položaju moških v družbi.«


Ana Roš, kuharska mojstrica svetovnega slovesa 

Foto: Uroš Hočevar

»Iskreno mislim, da imamo Slovenci že zelo veliko praznikov; zakaj sta denimo drugega januarja in drugega maja, mogoče niti ne razumemo najbolje. Nekateri bi morda radi videli, da bi bil državni praznik celo valentinovo. Zdi se mi, da bomo ženskam naredili večjo uslugo tako, da osmi marec ohranimo kot delovni dan in se ob tej priložnosti pogovarjamo o ženskah s kariero. Te si namreč tega dne zagotovo ne bi vzele za dela prostega. V ospredju naj bodo raje ambiciozne ženske ter prizadevanja, kako ženski, ki ima sanje, si želi ustvarjati in biti zares uspešna na izbranem področju, omogočiti oziroma zagotoviti enak prostor in možnosti, kot jih imajo moški. Osmi marec bi moral zato biti v prvi vrsti refleksija o tem, kako ustvariti boljše možnosti, da se ženska lahko razvija in ustvarja enako, kot to počnejo moški.«


Doc. dr. Sara Ahlin Doljak, pravnica 

Foto: Jože Suhadolnik

»Listam po agendi in res osmi marec ni označen z rdečo barvo, ni označen kot dela prost dan, a kljub temu ga praznujemo tako, da se ženskam podarijo ali vsaj namenijo lepe besede in majhne pozornosti. V več kot sto letih, odkar praznujemo dan žena, se je izgubil prvotni namen, ko so ženske praznovale ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Danes je to samoumevno, včasih ni bilo. Ali bi moral imeti ta dan status državnega praznika? Nikoli nisem razmišljala o tem, ker je osmi marec dan, ko si vzamemo čas za obisk in poklon malih pozornosti nam dragim ženskam v ožji družini in med prijatelji. Nanj gledam širše. Vse bolj se zavedam, da sem rada ženska, in znam povedati, kaj bi rada s svojimi dejanji, življenjskimi nazori, besedami. Ženske ne pozabljamo nase, ne pozabljamo na svojo ženstvenost. Priznam, da mi ugaja, da mi mož vsak dan, ne le za praznik, večkrat reče: »Draga, ne pozabi, da si lepa in ljubljena.« Dobro se počutim v svoji koži, četudi je vse prej kot popolna, če moje stanje ni po meri tega sveta. Ne potrebujem, da sem brezhibno urejena, čeprav s tem ni nič narobe, ampak je notranje stanje, ki nas ženske dela sijoče. Znamo sodelovati in znamo se podpreti, res pa je, da ne vedno za prave stvari. Moramo biti aktivne v dejanjih in zgledih za prave stvari, vsak dan, ko imamo priložnost.«


Desa Muck, pisateljica 

Foto: Jože Suhadolnik

»Osmi marec veselo praznujem in z vso resnostjo pričakujem svoj nagelj in to, da se moj mož ter otroci pred mano mečejo po tleh. Dan žena je namenjen vsem ženskam, in ne samo mamam, ter je poklon vsem, ki so se v zgodovini borile za naše pravice, za boljše možnosti v življenju vseh žena, in vsem tistim, ki so trpele v času miru in v času vojn ter bile žrtve moške požrešnosti in samopašnosti. Tiste, ki jim materinstvo pomeni življenjsko izpolnitev in najvišje poslanstvo, naj seveda slavijo 25. marca, jim iz srca privoščim in jim želim čim več otroških poljubov in prisrčnosti. Tudi sama se bom na ta dan malce nastavljala svojim hčeram in vlekla surlo, če bodo pozabile voščiti (doslej še niso), saj menim, da je starševstvo najtežje delo na svetu, si pa močno želim, da uvozijo tudi očetovski dan. Vsekakor pa bi brez pojava materinskega dne mirno preživela, tako kot brez valentinovega in noči čarovnic. Na osmi marec me seveda vežejo tudi nostalgični spomini, na lokale, preplavljene z delavkami, nadvse razposajenimi in pogumnimi, in to najbrž edinkrat v vsem letu. Pa na to, da sem kot negovalka v vrtcu tega dne tovorila domov cele vreče kave in bombonjer, ki so nam jih nanosili starši. Osmi marec je praznik moje mladosti in vrednot, ki jih najvišje cenim.«