Kako pomembno je stanje črevesja za zdravje? Koliko je resnice v tem, da od tam izvirajo vse bolezni?

Sam ne bi tako ozko gledal na vlogo prebavil in črevesja, so pa seveda pomembni pri razvoju številnih bolezni. Raziskovalci se v zadnjem desetletju intenzivno ukvarjajo s črevesno mikrobioto, ki jo sestavljajo predvsem bakterije, pa tudi virusi, glive in drugi mikroorganizmi. Teh organizmov je v črevesju okoli dva kilograma, po številu pa približno 1014. Uravnotežena mikrobiota ima pomembno vlogo pri zaščiti, razvoju in delovanju številnih organskih sistemov in funkcij, kot so imunski sistem, metabolizem in delovanje živčevja. Porušeno ravnovesje lahko vpliva na razvoj nekaterih bolezni, kot so črevesne in druge okužbe, črevesne vnetne bolezni, avtoimunske in nevrodegenerativne bolezni, alergije ter presnovne motnje. Na spremembe v sestavi mikrobiote lahko vplivajo številni dejavniki, kot so starost, dieta, stres ali zdravila.


Katere so najpogostejše tegobe, zaradi katerih ljudje hitro pomislimo na bolezen prebavil?

Najpogostejše simptome bolezni prebavil razdelimo na splošne in tiste, ki so izraz bolezni prizadetega dela prebavne cevi ali jeter. Med prve sodijo hujšanje, bruhanje, odpor do hrane in nagon po bruhanju. Med nespecifičnimi simptomi pa so najpogostejši bolečina, napihnjenost trebuha in težave z vetrovi.



Kaj povzroča slabo prebavo, napihnjenost, vetrove itd.?

Dispepsija je skupek simptomov, ki jih imajo bolniki s prebavnimi težavami. Najprimerneje bi jo opredelili kot slabo ali boleče prebavljanje, ki se izrazi z različnimi kombinacijami simptomov, kot so bolečine v trebuhu, spahovanje, občasno zaprtje ali driska in občutek hitre sitosti. Pri teh bolnikih z diagnostičnimi metodami praviloma ne potrdimo bolezenskih sprememb, govorimo o funkcionalnih motnjah.


Stres in izgorelost, nezadovoljstvo z odnosi doma ali na delovnem mestu, naloge, ki jim nismo kos, ali slaba samopodoba sodijo med dejavnike, ki nas obremenjujejo in imajo eno ključnih vlog pri motnji presnovnih procesov.


Ali drži, da sindrom razdražljivega črevesja, zaradi česar čutimo bolečine v trebuhu, napihnjenost in vetrove, pogosteje prizadene ženske? Kako to? Ali so nekateri ljudje bolj nagnjeni k slabi presnovi in prebavi?

Res je, ta težava pogosteje prizadene ženske, verjetno njihove številne vloge in obveznosti vplivajo na obremenitve in razvoj tega sindroma, ki je najpogostejša funkcionalna bolezen prebavil. Zanjo so značilni napetost v trebuhu, izmenjujoča se obdobja drisk in zaprtij ter bolečine pred iztrebljanjem, ki izzvenijo po izpraznitvi. Bolečine se praviloma ne pojavljajo ponoči in bolnika ne zbudijo. V obdobju zaprtij pogosto odvajajo blato, tanko kot svinčnik, v obdobju drisk pa tudi sluz. Čeprav se je razumevanje vzrokov nastanka funkcionalnih bolezni prebavil v zadnjem obdobju bistveno izboljšalo, pogosto s preiskavami ne potrdimo sprememb na prebavilih in je možnost terapevtsko vplivati na težave omejena.


Koliko so težave, denimo počasna in boleča prebava, zaprtje in driska, povezane z osebnostnimi potezami posameznika? Denimo, kako se odziva na stres in podobno?

Peristaltika prebavne cevi in prebava hrane sta procesa, ki sta posledici medsebojnega usklajenega delovanja možganov, živčevja in hormonov v prebavni cevi ter aktivnosti gladkih mišic. Ta proces lahko zmotijo različni vzroki. Stres in izgorelost, nezadovoljstvo z odnosi doma ali na delovnem mestu, naloge, ki jim nismo kos, ali slaba samopodoba sodijo med dejavnike, ki nas obremenjujejo in imajo eno ključnih vlog pri motnji presnovnih procesov. Ni naključna ljudska modrost, da nam je nekdo obležal v želodcu ali da nam gre na jetra.



Marsikatero prebavno težavo omilita sprememba prehrane in več gibanja, kajne?

Primerna telesna aktivnost, prilagojena starosti in telesnim sposobnostim, ter uravnotežena prehrana običajno ugodno vplivata na presnovne procese. Pri tem gastroenterologi zagovarjamo t. i. prehransko piramido, ki vključuje ogljikove hidrate, žita in žitarice, sadje in zelenjavo, beljakovine, manj pa sladila, olja in maščobe. Pomemben je tudi primeren vnos vitaminov in vlaknin.


Ob katerih prebavnih težavah naj bomo pozorni in vendar obiščemo zdravnika?

Simptomi bolezni prebavil pogosto niso značilni, zato je pomembno, da ugotovimo vodilnega, zaradi katerega se zatečemo po pomoč. Običajno so drugi simptomi le spremljajoči. Med vodilne simptome sodijo motnje požiranja (disfagija), neješčnost in nagon po bruhanju, hujšanje, zaprtje ali driska ter neopredeljena bolečina v trebuhu. Pridružijo se jim lahko še znaki, kot so bruhanje krvi ali vsebine, podobne kavni usedlini (hematemeza), kri v blatu ali odvajanje črnega smolnatega blata (melena) ter pojav zlatenice. Našteti znaki zahtevajo takojšnjo, nujno obravnavo.