Občasno popestritev spolnega življenja še ni posledica travme

Pozdravljeni, Marjana, 

hvala za zanimivo vprašanje. Velikokrat nas knjige popeljejo v čisto drugo dimenzijo, vsebina pa vzbudi marsikatero vprašanje. Včasih se nas tako dotakne, da jočemo, se jezimo, nemalokrat pa se z glavnimi liki tudi precej poenačimo. Knjiga, ki jo berete, je pravi svetovni hit, ob katerem je predvsem ženski spol pokazal neverjetno navdušenje. A zakaj? Ker je zgodba odločno odstrnila tančico »prepovedanega«? Ker so se ženske identificirale z glavno akterko? Ker je glavni lik osebnostno tako zelo prazen, da lahko bralke projicirajo vanj svoje želje in fantazije? Morda zaradi moč in vpliva, ki sta mnogim neizmerno privlačna? 

Knjiga vas je prav s tega vidika očarala, a ko vlečete vzporednice s svojim možem in akterjem v knjigi, je treba vedeti, da gre v knjigi za osebnostno razbolelega človeka, ki so ga travme iz otroštva tako zelo zaznamovale, da ni sposoben skleniti zdravega partnerskega odnosa. Bližino in odnos z žensko – ki jo vidi in doživlja le skozi telesnost – vzpostavlja le s sprevrženo spolnostjo, vse skupaj pa se vrti okoli igre moči, dominance in razvrednotenja. Gre torej za patologijo, ki ni primerljiva z običajnimi, a raznovrstnimi spolnimi praksami, ki jih izvajajo pari. 

Že sami ste omenili, da gre pri vaju z možem za občasno popestritev spolnega življenja, ki sta jo uvedla šele zadnja leta, in nikakor za potrebo, ki je sad zlorabe in brez katere ne bi zmogla vzpostaviti stika. To pa je ključna razlika med vama in vsebino knjige, ki je globlje pogledano pripoved o otroški travmi glavnega protagonista in seveda dekletu z nizko samopodobo. Kar brez skrbi, z možem še naprej tako uspešno jadrajta v zakonu in lepo nadaljevanje poletja želim.