Prva poletna zaljubljenost se kot kurja polt razleza po telesu, pospešuje srčni utrip in dihanje ter vzbuja želje po nežnostih.
Ime mu je bilo Aleksander, bil je tri leta starejši od mene. Pristopil je nekega počitniškega dopoldneva na plaži ob dolenjski reki. Vedel je, da sem od drugod. Nekaj sva čvekala v tri dni, ko se je pridružil bratranec in vprašal, če bi se pod večer dobili na Lejlinem vikendu. Prijateljica je odobravajoče prikimala. »Z veseljem,« sem sprejela v imenu obeh.
Ujeta v mučno čakanje sem poklicala mamo in ji vzhičena šepetala v telefon, da imam prvi zmenek z res lepim fantom in da ne vem, kaj naj sama s seboj.
Za hip je onemela, potem pa zaskrbljeno vprašala: »A dedi to ve?«
»Kaj si nora, valda da ne,« sem odsekano odgovorila.
»Ok, samo pazi, prav. Bolje, da ne izve…« je vzdihnila.
Mami sem pomirila, da bo vse ok, in jo na hitro odpravila.
»Ciao, mala, čuvaj se,« mi je še rekla.
Komaj sem dočakala tuširanje, nato pa kake pol ure manično iskala najboljšo kombinacijo oblek. Med tem obupanim početjem je zazvonilo in dedi mi je strogo naznanil, da me iščeta bratranec Peter in tisti nebodigatreba od Petrovčevih.
Rahlo vznemirjena sem mu sledila k vratom in ju zaprepadena vprašala, zakaj sta zgodnja. Aleksander je hitel razlagati, da mora prej domov in sta prišla preverit, če bi se že kar dobili.
»Ok, samo po jopico skočim,« sem rekla.
Dedi je sledil mojim premikom, nato pa se je postavil pred vrata in mi skušal preprečiti odhod.
»A zdaj se bomo pa že ženili al kako. Nikamor ne greš,« je bil oster.
V popolnem najstniškem navalu sem dedija le odrezavo soočila s tem, da ni moj oči in da mi ne more ničesar preprečiti.
Stopil je korak vstran in hitro sem se izmuznila mimo njega. Za seboj sem slišala, naj bom ob mraku doma, »sicer bo pela šiba leskova«. Brigalo me je ...
