Letos je odprla vrata že sedmič zapored, tokrat na temo zaledenele Ljubljane. Med našim obiskom so v prostor s kipi iz kar 60 ton ledu zakorakali tudi številni znani Slovenci, saj so v njej snemali prispevek za oddajo javne televizije.

Challe Salle in Magic Aleksander sta posnela presenečenje za oddajo Vikend paket.

Takoj ko na Kongresnem trgu v Ljubljani odpahneš težka vrata in stopiš v prostor z ledenimi skulpturami, ohlajen na minus pet stopinj Celzija, se znajdeš v zgodbi s časovnim strojem. Kiparji iz Slovenije, Finske, Srbije in celo Mongolije so v 24 dneh upodobili kolišča, argonavte oziroma starogrški mit o Jazonu, rimsko vprego, Plečnika in njegovo promenado ter katedralo svobode oziroma načrt za slovenski parlament, ki bi moral stati v parku Tivoli, a ni bil nikoli uresničen; poleg naštetega najdemo še jaslice, fontano želja, avtomobil in ljubljanskega zmaja, narejenega v obujenem punk stilu s konca 20. stoletja, steampunku.

Spomin na zlato obdobje antične Emone in rimskih vpreg avtorja iz Mongolije Georga Lkhagve.

Argonavti in čarovnica Medeja

»Pri kiparjenju v Ledeni deželi sodelujem že več let. Vsakič se veselim možnosti monumentalnega kiparjenja, saj preostali del leta izdelujem miniaturne izdelke, nakit. Poleg zanimivega in lepega projekta je dobra ekipa tista, ki me najbolj pritegne. Večino ljudi, saj je veliko tujcev, srečam le enkrat na leto in takrat ves teden delamo, si pomagamo, se družimo. Najljubši skulpturi, ki sem ju izdelala, sta bila lanska ljubljanska zmaja, letos pa sem naredila argonavta Jazona in čarovnico Medejo,« pove ena od dveh žensk v ekipi, akademska kiparka Dalija Sega. Druga je Neža Kranjec.

Veličastni junaški argonavti z Jazonom kiparke Dalije Sege na čelu

Še daljši ledeni tobogan

Nekaj korakov od ledenega točilnega pulta z več različnimi pijačami opazimo podrt kip, pri katerem je razpoznavna le oblika sekire. Tam je pred dnevi stalo iz ledu oblikovano oblačilo rablja, a se je živahen deček z vso silo zaletel vanj in ga uničil, sam se k sreči ni poškodoval. Posebno obiskovalce z otroki velja opozoriti, da si lahko ti dajo duška s spuščanjem po ledenem toboganu, ki je letos še daljši kot lani, ali sedejo v ledeni avto.

Ledeni tobogan, po katerem se lahko spustijo tudi obiskovalci.

Plečnik kar po spominu

Eden od slovenskih avtorjev in hkrati vodja Ledene dežele Miro Rismondo, ki je zaradi spleta okoliščin naredil največ letošnjih umetnin, nam zaupa, da je denimo kip Jožeta Plečnika na klopi ustvaril po spominu: »Nisem ga izdeloval med gledanjem kakšne slike, le nekega fanta sem posedel kot model, da bi si bolje predstavljal telo med sedenjem.« Po poklicu je izučeni kuhar, a se že petnajst let z vsem srcem posveča kiparjenju z ledom in lesom. Letošnja ideja za poglavitno temo razstave, torej glavno mesto Slovenije, se mu je porodila samodejno, potem ko so se lani osredotočili v prvi vrsti na zmaje: »Ljubljana ima vse, a kar sem si že nekaj let zares želel vključiti v naš projekt, sta Plečnik in njegov načrt za katedralo svobode, katerega izvedbo je preprečila druga svetovna vojna.«

Miro Rismondo ob svojem Plečniku na klopi; tako kot druge kipe ga je izdelal z navadno motorko.

Zadnji kovanci iz denarnice

Povsem na pamet je, kot pravi, izdelal tudi vodnjak želja, o katerem nam zaupa: »Ko je bil narejen, sem iz svoje denarnice vzel prav vse kovance, ki sem jih imel, ter jih vrgel vanj. Svoj zadnji denar sem zalil z vodo in ta je seveda zmrznila. Nisem pričakoval, da bo kdo vanj tudi kaj vrgel, bolj me je zanimalo, ali bo komu uspelo izbrskati ven to, kar sem dodal jaz. Vsake toliko kovančke malo zalijemo. Bomo videli, kar bo, pa bo. Menim, da že samo zato, ker je vodnjak tako edinstven, izpolni vsako željo.« In z nasmehom doda: »Otrokom, ki brskajo po njem, pa povem, da se jim, če bodo kakšen kovanček vzeli, želja ne bo uresničila.«

Vodnjak želja se polni s kovanci, za njim so jaslice.

Letos je bilo posebno težko

»Letošnja dežela, ki jo delamo prijatelji in znanci, je bila izvedbeno gledano ena najtežjih – tako psihično kot fizično. Nabirale so se drobnarije in te te na koncu popolnoma povozijo. Delalo nas je sedem umetnikov (poleg njega in omenjenih umetnic iz Slovenije še Slovenec Janez Dolšak, Srb Bojan Grujić in Mongolec George Lkhagva, op. a.), tudi Finec Jesse Törmikoski, ki je z nami vse od začetka. Nekateri avtorji niso prišli, med drugim iz Španije, ker so rodili,« je Rismondo opisal ozadje nastanka prav posebnega kipa slovanskega boga Peruna, ki ga sprva niso imeli v načrtu. 

Finski kipar Jesse Törmikoski, ki je letos naredil sveto družino oziroma jaslice in Peruna.

Perun za spodbudo

»Jesse je končal svoje delo in me vprašal, kaj lahko še naredi, pa sem predlagal Peruna. Zaželel sem si ga imeti za oporo oziroma spodbudo, saj v določenem trenutku nisem bil prepričan, ali nam bo sploh uspelo dokončati, kar smo si zamislili. V srednjem veku, ko so začeli zidati kamnite mostove, navadni ljudje niso verjeli, da je česa takšnega zmožen človek, in so mislili, da ima prste vmes hudič. V Franciji lahko vidite veliko mostov, v katere je vklesan hudič. Kakšno povezavo ima s Perunom? Ta se na Finskem imenuje Perkele. Tega je cerkev demonizirala in ga v Svetem pismu predstavila kot hudiča. Še danes, če na Finskem zabentiš 'perkele', te stari ljudje grdo pogledajo, saj to velja za hudo kletvico. Prav zato sem Jesseju rekel, naj tega hudiča raje naredi tukaj. (Nasmeh.) Ob kipu vidite ne le napis Perun in Perkele, temveč tudi 'ni vrag',« sklene Rismondo. Razstava Zaledenela Ljubljana bo na Kongresnem trgu v Ljubljani odprta do 6. januarja 2020.  

Odlična pevka Eva Hren je v Ledeno deželo prišla s sinom Hugom; še posebej je bil navdušen nad ledenim avtomobilom, v katerega je mogoče sesti.