Po nekaterih poročanjih je umrla v Moskvi, po drugih v Sočiju, vsi so si pa enotni, da je bila zadnja leta hudo bolna in je prestala več operacij. V bolnišnici jo je redno obiskoval sin Marko.

Markovićeva se je v Rusijo zatekla po zrušenju Miloševića s položaja predsednika ZRJ leta 2003, srbski pravosodni organi pa so dve leti pozneje za njo razpisali tiralico zaradi domnevnih zlorab pri dodeljevanju državnih stanovanj. Leta 2010 je v Rusiji dobila politični azil. V javnosti so jo pogosto omenjali kot naročnico umora beograjskega novinarja Slavka Ćuruvije leta 1999, povezovali pa so jo tudi z umorom nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stambolića avgusta leta 2000. Milošević, ki so ga aretirali aprila leta 2001 in nato izročili haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je umrl 11. marca leta 2006. Obtožen je bil vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem in Kosovu ter za genocid v BiH, a še preden je dočakal sodbo, ga je v celici zapora v Scheveningenu pokončal infarkt.

Ameriška diplomatska depeša, ki jo je pred leti objavil WikiLeaks, je razkrila, da naj bi bil Milošević pod močnim vplivom soproge. Markovićeva se je rodila v Požarevcu in doktorirala iz sociologije na univerzi v Beogradu, kjer je bila nato na Naravnoslovno-matematični fakulteti tudi profesorica sociologije. Kot gostujoča predavateljica je potovala po svetu, spisala in objavila je tudi več del.