Leta 1879 je razvil prvo uporabno žarnico z ogleno nitko in ji dal današnjo obliko. No, ni je izumil, jo je pa patentiral in začel množično proizvajati, in to že pred več kot sto leti. Za intervju v reviji Scientific American je leta 1889 povedal, da nikoli ne spi več kot štiri ure na noč. Kakopak je enako surov tempo nespečnosti terjal od svojih zaposlenih. »Najprej so imeli fantje sicer nekaj težav, da so ostajali budni,« je povedal, »in so skrivaj spali pod stopnicami in po kotih, ampak ko smo zaposlili čuvaje, da so jih zbujali, so se sčasoma navadili.« In kot se spodobi za vsako dobro propagando, so bile tudi posledice njegove začetek razrasta vrline, ki je osemurno spanje začela proslavljati ne samo kot potratno, temveč tudi – škodljivo.

Največjo preizkušnjo modernega pomanjkanja spanca je mogoče pripisati strahoviti dediščini Edisonove električne žarnice, majhni reči z velikansko močjo, ki je sposobna noč spremeniti v dan. 

Za počitek ni razloga

Pojavljati se je začela fotografija, na kateri je Edison s svojim t. i. Odredom nespečnih (zaposleni in Edison osebno v njegovem raziskovalnem laboratoriju v okrožju West Orange, New Jersey, op. p.). Leta 1914 je Edison celo izjavil: »Prav nobenega razloga ni, da bi sploh morali leči k počitku.« Kasneje, a vseeno še v prvi polovici 20. stoletja, so se ljudje spravili k pameti in nehali glorificirati neprespane noči, a se je s pojavljanjem izjemno tekmovalnega trga v poznih sedemdesetih in nato še bolj intenzivno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prečuta noč ponovno začela razumeti kot znak nezlomljivega in prizadevnega duha, ki je vedno korak prek tekmeci. 

Thomas Edison in njegov Odred nespečnih

Nedoumljiva moč krhke steklene stvarce

V knjigi Michaela Greaneyja Sleep and the Novel – Fictions of Somnolence from Jane Austen to the Present (Spanec in roman – Fikcije dremavosti od Jane Austen do danes, op. p.), ki je lani izšla pri založbi Palgrave Macmillan, preberem: »Krivdo za skrito pandemijo nespečnosti pogosto pripisujemo silam in sistemom, ki oblikujejo naše vsakdanje življenje – kapitalizmu, tehnologiji –, a resnično najbolj velikopotezne abstrakcije sodijo k idejam in izumom enega samega človeka: ameriškemu izumitelju in podjetniku Thomasu Edisonu ... Največjo preizkušnjo modernega pomanjkanja spanca je mogoče pripisati strahoviti dediščini Edisonove električne žarnice, majhni reči z velikansko močjo, ki je sposobna noč spremeniti v dan. Ta krhki stekleni objekt gori silovito tudi v naši kolektivni domišljiji in je postal ikona pretirane stimulacije.« Edison je bil prepričan, vemo, da človeštvo občutno preveč časa spi. A morda vseeno ni bil povsem iskren o sebi.

Oseminosemdeset let po smrti genija, čigar izumi so nam nedvomno olajšali vsakdanje življenje, smo v resnici vsi mi pridruženi člani njegovega Odreda. Ne da je to nekaj, s čimer se je pametno hvalisati. Ugasni luč, človek, pojdi spat! 

Ogenj v strehi

Brskanje po zapiskih o njegovem življenju in delu namreč izdaja, da gospod vendarle ni bil vesoljsko genetsko modificirano bitje, sposobno živeti res samo s štirimi urami spanca. Ko je govoril, da nikoli ne spi več kot štiri ure na noč, je s tem seveda mislil na štiri ure v kosu. Ki pa seveda niso vključevale številnih nepričakovanih dremežev čez dan. Nepričakovanih zato, ker so se tako nepričakovano, kot so se začeli, tudi končali. Njegovim zaposlenim ni smelo pasti na pamet, da bi si v času njegovega kratkega sna privoščili kakšno »kitico« tudi sami. Eksperimenti so namreč morali potekati brez premora in če bi se Edison v nekem trenutku prebudil v podobo spečih laborantov, bi bil nemudoma »ogenj v strehi«. Eden njegovih zaposlenih, po imenu Richard Berger, je v poletju po diplomi s prestižne fakultete The Massachusetts Institute of Technology prebral članek v Munsey’s Magazine o Edisonu in njegovem Odredu. Nemudoma mu je pisal z željo, da bi se zaposlil v njegovem laboratoriju. 

Sila poseben gospod

O delu z njim (in njegovih spalnih navadah) je zapisal: »Prehod z njegovega spečega stanja v budno je bil vedno nenaden in nepričakovan!« Doda tudi, da je bil sila poseben gospod: »G. Edison ni maral obiskov v svojem laboratoriju. Potem ko sem jim bil priča nekaj, sem začenjal razumeti njegove odzive. Pogosto smo dobrim strankam omogočili 'sprehod' po elektrarni. In večina jih je seveda želela osebno spoznati slavnega Edisona. Največkrat je pogovor potekal takole: 'O, gospod Edison, saj ste vendar videti točno tako kot na fotografiji!' Po tem je običajno nekaj zamrmral, obiskovalec pa nadaljeval: 'Je res, gospod Edison, da spite le štiri ure na noč?' Navadno je sledilo Edisonovo iskanje prve čaše ali bučke, ki jo je pred očmi obiskovalca bliskovito stresel. Na to je obiskovalec najpogosteje odgovoril: 'Vidim, da ste zelo zaposleni, g. Edison. V čast mi je bilo, da sem vas spoznal. Želim vam lep dan!'«
Oseminosemdeset let po smrti genija, čigar izumi so nam nedvomno olajšali vsakdanje življenje, smo v resnici vsi mi pridruženi člani njegovega Odreda. Ne da je to nekaj, s čimer se je pametno hvalisati. Ugasni luč, človek, pojdi spat! 


Bi radi bolje spali? Morda vas v sen zaziba lepše spalno okolje. Odkrijte nasvete za bolj urejeno spalnico na Deloindom.si