Donald Trump je v imenu gospodarske blaginje že večkrat napovedal ukrepe, ki v ozir ne jemljejo nič drugega, kot služenje denarja. Ta teden je pričel z dvema, ki bosta zagrenila življenje tako ljudi kot živali in rastlin. S prvim želi iz ZDA dokončno pregnati »neuspešne« priseljence, z drugim pa se požvižga na ohranitev ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, saj je izkoriščanje narave v gospodarske namene po njegovem mnenju bolj pomembno, kot izumrtje raznolike flore in favne. 

Trumpova vlada je tako pripravila dve spremembi zakonov, prva bo priseljencem, ki prejemajo bone za hrano ali so vključeni v program medicaid (sistem zdravstvenega zavarovanja za revne v ZDA), onemogočila, da v ZDA dobijo zakoniti status ali državljanstvo, saj ameriški predsednik meni, da veliko preveč priseljencev izkorišča »velikodušne javne ugodnosti« in omejene vire, ki bi jih lahko izkoristili ranljivi državljani. Njegove izjave so kakopak spet iz trte izvite, saj uradna statistika medtem kaže povsem drugačno sliko - v sistemu medicaid sodeluje le 6,5 odstotka priseljencev, ostalo so državljani, bone za hrano pa prejema le 8,8 odstotka priseljencev, ostalo spet državljani. 

Trump želi z novimi pravili zanikati pot do zelene karte oziroma dovoljenja za delo in bivanje v ZDA vsem, ki so kdajkoli koristili medicaid ali dobivali bone za hrano, a nezakoniti priseljenci, ki že živijo v ZDA - bilo naj bi jih več kot deset milijonov - do teh ugodnosti seveda tako ali tako niso upravičeni. Ukrep bo tako prizadel predvsem 22 milijonov zakonitih priseljencev, ki bodo želeli pridobiti državljanstvo ZDA, izjema so vojaki, nosečnice in otroci. Ob prošnji za zeleno karto mora priseljenec dokazati, da ne bo v breme družbi. Večino zelenih kart podelijo na podlagi poroke z ameriškim državljanom ali zakonitim priseljencem in v tem primeru mora soprog ali soproga s papirji jamčiti za partnerja, za katerega je odgovoren več let potem, ko so papirji že urejeni.

Bela hiša trdi, da ima kar polovica priseljenskih družin v ZDA najmanj eno osebo, ki koristi medicaid, 78 odstotkov gospodinjstev, katerih glava družine je oseba z največ srednješolsko izobrazbo, pa izkorišča najmanj en socialni program v ZDA (poleg medicaid in bonov za hrano so to tudi pomoč pri nakupu ali najemu stanovanja ter vrsta programov, ki pa jih nova pravila ne bodo prizadela - nujna zdravstvena pomoč, subvencije za šolsko hrano, posvojitve ali rejništvo, študentska posojila, hipoteke, ljudske kuhinje, zavetišča za brezdomce ali pomoč po naravnih katastrofah). 

Nacionalni pravni center za imigracijo iz Los Angelesa že pripravlja tožbo in sporoča, da gre za poskus nove definicije celotnega sistema priseljevanja v ZDA v škodo revnih in etničnih manjšin, kar pa je navsezadnje točno tisto, za kar se zavzema aktualni ameriški predsednik, ki je v preteklosti že dejal, da ne želi priseljencev iz »usranih« držav. Čeprav zase trdi, da je najmanj rasistična oseba na svetu, ni skrivnost, da bi vrata ZDA odprl le lepim in bogatim prišlekom, po možnosti iz držav, kot je Norveška. 

Drugi predsedniški ukrep, ki razburja ameriško javnost pa je povezan z varovanjem narave.Trump se je že večkrat opredelil glede podnebnih sprememb, rekoč, da globalno segrevanje ne obstaja, ko pa vendar na termometru vidi nizke temperature. Njegove laične ugotovitve očitno prekašajo znanost,a naj se strokovnjaki doma in po svetu držijo za glavo kolikor hočejo, je Trump v svoji gospodarski vojni gluh na vedno bolj zaskrbljena opozorila naravovarstvenikov. Njegova vlada je pravkar spremenila izvajanje zakona o ogroženih živalskih in rastlinskih vrstah iz leta 1973, tako da bodo pred uvrstitvijo vrste na seznam ogroženih upoštevali gospodarske učinke. S tem v ZDA ne bodo več avtomatično zaščitili ogroženih vrst, kritiki pa opozarjajo, da bodo nova pravila pospešila izumiranje ranljivih divjih živali in rastlin. 

Nova pravila bodo v veljavo stopila v 30 dneh, zvezni državi Kalifornija in Massachusetts ter številne organizacije za zaščito narave pa so že napovedale tožbo. Demokratski senator iz Nove Mehike Tom Udall pravi, da spremenjena pravila uničujejo enega najstarejših in najbolj učinkovitih okoljevarstvenih zakonov v ZDA. »Kot smo že velikokrat doslej videli - nobena zaščita narave ni varna pred to vlado,« je sporočil senator. Žalostno je tudi, da Trumpova vlada očitno ne spremlja prizadevanj drugih svetovnih organizacij, Združeni narodi denimo ravno sedaj močno opozarjajo da po svetu grozi izumrtje več kot milijonu živalskih in rastlinskih vrst zaradi človeških dejavnosti, podnebnih sprememb in drugih razlogov. 

Čeprav Trumpovi sodelavci obljubljajo, da nova pravila ne bodo usodna za naravno ravnovesje, notranji minister David Bernhardt je zatrdil, da spremembe izboljšujejo nadzor, obenem pa še naprej ščitijo ogrožene vrste, minister za trgovino Wilbur Ross pa je sporočil, da to sodi v okvir predsednikovih prizadevanj, da bi Američanom olajšal bremena regulacij, obenem pa ne žrtvuje zaščite vrst, pa so okoljevarstveniki povsod po ZDA in drugod po svetu zgroženi. Že res, da spremenjena zakonodaja ne bo vplivala na 1600 vrst živali in rastlin, ki so že na seznamu ogroženih, bodo pa na udaru tiste, ki še niso ogrožene in po mnenju znanstvenikov bodo s tovrstno politiko to kmalu postale. Trumpova vlada po novem tudi ne bo avtomatično zagotovila enake zaščite za vse ogrožene vrste. Popolnoma bodo zaščitene le tiste, ki jim grozi neposredna nevarnost izumrtja, samo ogrožene pa bodo manj zaščitene. Preneseno v prakso se črna prihodnost denimo obeta severnoameriški volkulji, pegasti sovi in še mnogim drugim ponosom Amerike. Kar je najbolj žalostno pri vsej zadevi pa je to, da Trumpovi ukrepi ne gredo niti dovolj daleč, da bi razveselili na primer lesno ali naftno industrijo v ZDA, ki že desetletja pritiskata na kongres za spremembo zakona iz leta 1973. Na koncu ne bosta sita niti volk, niti koza cela. 

A kaj bi se obremenjevali z neprivlačno daljno prihodnostjo, pošiljajo sporočila iz Bele hiše, kjer danes oznanjajo, da je prva dama ZDA Melania Trump že pričela z načrtovanjem božične okrasitve sedeža ameriške vlade in domovanja predsednika ZDA. Po lanskoletni dekoraciji, ki so jo kritiki primerjali z mračnostjo serije Deklina zgodba, in predlanski polomiji v slogu zlobnice Cruele De Vil iz zgodbe o 101 Dalmatincu, so Melaniji letos svetovali, da poskusi z nekoliko bolj »ljudsko« temo. Tako trenutno zbirajo prostovoljce, ki se lahko do 27. avgusta prijavijo za pomoč pri okraševanju, vabljeni pa so tudi glasbeniki, od srednješolskih orkestrov, pevskih zborov in zabavljačev z božičnimi temami, ki jih morda prav letos doleti čast, da v Beli hiši nastopijo v času veselega decembra.