To je 5 najboljših slovenskih romanov preteklega leta, po izboru Dela (Kresnik 2024)
V peterico romanov, ki se bodo letos potegovali za nagrado kresnik in laskavi naziv najboljši roman preteklega leta je strokovna žirija umestila: O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja (Goga), Pričakovanja Anje Mugerli (Cankarjeva založba), Težka voda Pie Prezelj (Goga), Tri barve za eno smrt Janje Rakuš (Litera) in Gral Vlada Žabota (Beletrina).
Na kratko o finalistih
Ekolog in ekotoksikolog Boris Kolar v svoji najnovejši knjigi O vinu, kozah in drugih prevarah bralca popelje v srednji vek, k škofu Yvesu in njegovem vrhunskem vinu, ki se pokvari. Rešitev za to imenitno vino lahko prinese zgolj prav posebni kozel, a najprej ga je treba najti. V začetku štirinajstega stoletja je prvi v vrsti sedmih papežev preselil sveti sedež v Avignon. Zgodovina trdi, da predvsem zaradi političnih interesov francoskega dvora. Verjetno res. Ali pa se je center vesolja premaknil zaradi najboljšega vina v krščanskem svetu?
Pisateljica Anja Mugerli v romanu Pričakovanja pripoveduje zgodbo o paru, ki se sooči z neplodnostjo. Ta v njunem življenju, še posebej pa v življenju protagonistke Jane, postane prelomnica, na kateri morata svojo zvezo, želje in pričakovanja zastaviti na novo. Avtorica odkrito spregovori o neplodnosti, umetni oploditvi, splavu – temah, ki so danes še vedno tabuizirane. V središču pisanja je ženska, njene družbene vloge, predvsem pa njeno telo, ki je do konca razgaljeno in postavljeno na ogled skupaj z občutki osamljenosti, praznine in krivde.
Pisateljica, prevajalka in novinarka Pia Prezelj v svojem knjižnem prvencu Težka voda, ki ga je postavila na slovensko podeželje, odpira teme, kot so homoseksualna ljubezen, prešuštvo, žalovanje za umrlim, staranje, osamljenost, slutnja demence, patriarhalna vaška razmerja, nasilje v zakonu, vloga duhovščine in jih z nepričakovano protagonistko poveže v kompleksno zgodbo, polno skrivnosti.
Vizualna umetnica in pisateljica Janja Rakuš je v knjigi Tri barve za eno smrt ustvarila hibridni in konceptualni roman, razkropljen med slovensko Obalo, Amsterdamom in Mariborom. Pripoveduje o Liviji, prevajalki dela Yvesa Kleina Modra revolucija ter Tobijasu, slikarju, ki trpi za t. i. kromolepsijo, boleznijo, ki mu omogoča, da vidi več barv kot je za ljudi običajno, zgodba pa je, kot pravi avtorica, polna čarobnih naključji, odkritji, nerazložljivih čudes in zapravljenega časa.
Pisatelj, novinar in urednik Vlado Žabot, ki je nagrado kresnik prejel že leta 1997 za roman Volčje noči (Pomurska založba), poleg tega pa velja tudi za očeta te nagrade, saj je bil med letoma 1992 in 1994 del njene žirije, se v novem zgodovinskem romanu Gral sooči s cesarjem Francom Jožefom Lotarinškim in Jezusom Kristusom Nazareškim. Oba sta namreč vsak po svoje sodelovala v krvavi moriji prve svetovne vojne. Pisatelja zanima, kateri od njiju je večji krivec, v iskanju odgovorov pa od mrtvih obudi skupino vojakov, ki se kot tisoči drugih iz tiste vojne doslej niso vrnili.
Kateri izmed peterice bo postal najboljši roman preteklega leta, bo znano v nedeljo, 23. junija 2024. Do takrat pa si lahko več o nominirancih in mnenju strokovne žirije ter romanih, ki so se uvrstili v deseterico najboljših, preberete na Delo.si.
