Gledalci so jo imeli radi že kot voditeljico oddaje Dobro jutro, a v resničnostnem šovu Ljubezen po domače se je še posebej zasidrala v ljudska srca. Čustvena televizijska dama Tanja Postružnik Koren, ki ne skriva ne smeha ne solza, a zna čuvati skrivnosti, ki ji jih zaupajo kandidati, se jeseni vrača že v četrti sezoni priljubljene oddaje. V njej bodo osamljenim ponovno pomagali poiskati ljubezen, in kdor zbira pogum, da bi tudi sam tako spoznal sorodno dušo, bo zagotovo zastrigel z ušesi ob podatku, da že poteka rekrutacija za novo, peto sezono. V prostem času, zlasti v teh tednih, se Tanja, tudi žena in mama dveh sinov, izjemno rada sprošča tako, da skrbi za bujno rastje svojega vrta na domači terasi. Z nami je delila nekaj nasvetov in koristnih namigov, kako se lotiti vrtnarjenja in pri tem konjičku tudi vztrajati.
Ponavadi se ljudje še toliko raje ukvarjamo z zemljo, če smo to počeli že v mladih letih. Se spominjate, katera je bila prva užitna rastlina, ki ste jo posadili sami in je zrasla? Vam je pri tem kdo pomagal?
Sadila sem že kot otrok in ob babičinem vrtu sem imela svoj prostor za sajenje, sejanje in podobno brkljanje po zemlji. Takrat so mi bili najbolj pri srcu jagode in paradižniki. Babica je bila moja vzornica in brez posebnega napora sem se vrtnarjenja naučila med igro in opazovanjem narave ter njenih letnih časov. To sploh ni kakšna znanost, temveč je predvsem veselje, celo strast.
Nam zaupate, kateri so bili vaši ne najbolj posrečeni projekti v urejanju vrta, ko vam načrtovano nikakor ni uspelo oziroma je bila polomija in ste skoraj izgubili voljo?
Volje ne izgubim zlepa, pa naj pridejo na vrt polži ali srnjad, naj bo suho ali moča, tako je v naravi. Pridejo leta, ko vse bujno rodi, pridejo manj plodna leta. Napake in delo v praksi nas naučijo več kot vsi priročniki. Dobro pa je upoštevati načela biodinamike po Rudolfu Steinerju (avstrijskem začetniku antropozofije, znanosti o ljudski modrosti in biodinamičnega kmetijstva). Preden sem se lotila urejanja urbanega vrta na terasi, je bilo nujno treba preveriti statiko.
Moj nasvet je pobiranje hroščev in polžev, nič kemije, temveč biodinamika, upoštevanje lune, nato pa pridejo na vrsto koprivni pripravki, veliko dišavnic naokoli, saj škodljivcem ne dišijo, pa vmes še ognjič, za večje kradljivce pa vetrni zvončki.
Kateri kotiček vrta vam je najbolj pri srcu?
Pri srcu mi je vse, celota, ves kader, ko pogledam na vrt, ker prehaja iz enega v drugo – iz trajnic v začimbnice in nato v plodovke, jagodičevje, vzpenjalke, enoletne medonosne rastline.
Kaj svetujete začetnikom, ki bi radi imeli zasajeno svoje užitno in okrasno rastje pred hišo ali na balkonu v stanovanju?
Le pogumno in veselo, ker zasaditi vrt pomeni zasaditi ljubezen.
Kateri pribor in kakšno zemljo potrebujejo, kje dobijo semena? Kako se vam denimo obnesejo potaknjenci?
Drugih nasvetov nimam, ker je toliko koristnega na voljo povsod; toliko krasnih vrtnarij in strokovnjakov pa idej za različne tipe vrtov, zasaditve.
Ali imate kakšen učinkovit recept proti škodljivcem, kot so polži in mušice?
Moj nasvet je pobiranje hroščev in polžev, nič kemije, temveč biodinamika, upoštevanje lune, nato pa pridejo na vrsto koprivni pripravki, veliko dišavnic naokoli, saj škodljivcem ne dišijo, pa vmes še ognjič, za večje kradljivce pa vetrni zvončki.
Res pomaga pri rasti in razvoju, če se z rastlinami lepo pogovarjamo in jih božamo, jim morda pojemo?
Vse pomaga, če v to verjamemo. Jaz sicer ničesar od tega ne počnem, le tako fino se mi zdi riti po zemlji, da se najbrž to potem pozna. Mož me hvali, privija in zabija, dela grede. Tako vrt nenadoma postane družinski projekt, na katerega smo vsi ponosni.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: