Ste poleti veliko zapravili? Finančni strokovnjak svetuje, kako izboljšati bančno stanje

Nekateri objokujejo, da je konec poletja, marsikdo pa si je oddahnil od počitniškega zapravljanja. Če ste tudi vi eden tistih, ki si je v vročih mesecih privoščil nekoliko preveč in je na jesen brez denarja, naj vas ne bo sram, niste namreč edini, pravijo finančni strokovnjaki, ki opozarjajo, da je poletje (podobno kot veseli december), za veliko ljudi izredno tvegano finančno obdobje. 

Spontane počitnice, ker so vas navdihnile fotografije na Instagramu in ste ravno našli poceni letalske vozovnice. Večerje v restavracijah na potovanjih, ker ste si rekli, samo enkrat sem v tem kraju, zato ga moram užiti do konca. Nenačrtovani nakupi modnih kosov in kozmetike, ker vas je povsem navdušil aktualni poletni trend. Vstopnice za koncert vašega najljubšega glasbenika, ki ravno to poletje gostuje v vašem počitniškem kraju … 

Skušnjav za zapravljanje je poleti veliko in odkar nam življenja krojijo družbena omrežja, smo praktično na vsakem koraku bombardirani z idejami, kako porabiti denar, zato se tudi preudarnejše osebe hitro ujamejo v zanko nepotrebnega oziroma nepremišljenega zapravljanja.

Če je vaša denarnica prazna in bi si jeseni radi finančno opomogli, ima za vas nekaj nasvetov ameriški finančni terapevt in svetovalec Nathan Astle, ki za Psychology Today razlaga, da se za prekomernim poletnim zapravljanjem skriva psihologija impulzivnega nakupovanja, ki jo vodi odločanje pod vplivom čustev in družbenih pritiskov. 

»Do impulzivnega nakupovanja pride, ko čustveni del možganov prevlada nad delom za sprejemanje odločitev. Običajno notranji ali zunanji zaviralci, navade in pravila, ki si jih postavimo, pomagajo ohranjati nadzor nad našim zapravljanjem, vendar v čustveno nabitih trenutkih ti zaviralci oslabijo. Na primer, vznemirjenje ob prihajajočih počitnicah vas lahko pripravi do tega, da sprejemate finančne odločitve v hipu, o stroških pa razmišljate šele kasneje, medtem ko primerjanje na družbenih omrežjih lahko okrepi občutek, da nekaj zamujate.« 

PREBERITE ŠE -> Prof. dr. Aljoša Valentinčič: Če denar leži na banki, to pomeni, da živimo slabše, kot bi lahko

Zapravljamo, ker se bojimo biti izločeni iz družbe

Občutek, da nekaj zamujate, je dobro poznan današnjim mladim, ki so zanj skovali celo svojo slengovsko besedo »FOMO« oziroma »Fear Of Missing Out« ali po slovensko »strah pred zamujanjem priložnosti«. A četudi niste predstavnik generacije z, vas lahko popade ta strah, pravi Astle, to pa zato, ker so ti občutki v človeku evolucijsko globoko zakoreninjeni. 

»Strah pred zamujanjem priložnosti ni izmišljotina ali zgolj problem mladih, ampak v resnici izvira iz starodavnega nagona za preživetje. Večino človeške zgodovine je pripadnost skupini pomenila varnost. Biti izključen je pomenilo tveganje. Ta povezava v ljudeh ni izginila, le preselila se je v sodobne načine povezovanja, ki jih imamo z drugimi. Strah pred zamujanjem priložnosti nam torej govori, da če izpustimo izlet ali zavrnemo večerjo, lahko izgubimo povezavo z družino, prijatelji, sodelavci,« razloži ameriški finančni svetovalec, ki pove, da je zapravljanje čustveni odziv na ta strah. 

A če pogledamo zadevo racionalno, je to daleč od resnice. Posnemanje nakupov ljudi, s katerimi želimo preživljati čas, ni edini, sploh pa ne nujni način, kako se zbližati z njimi, poudarja Astle, ki pravi, da » zdrava razmerja preživijo in pogosto cvetijo, ko jasno sporočamo svoje meje«, kar se nanaša tudi na polje osebnih financ. 

Poletje je lahko za našo denarnico najbolj naporni letni čas, saj je skušnjav veliko, cene pa so zaradi sezone navite. Foto: Shutterstock

Obrnite slabo vest v spremembe na bolje

Če vas je torej ob koncu poletja zadel pogled na bančni račun ali občutite obžalovanje oziroma kar neke vrste »mačka« zaradi zapravljanja, kot temu pravi Astle, je jeseni čas za spremembe. Že z nekaj preprostimi ukrepi, lahko hitro priplezamo na zeleno vejo, sploh če poskrbimo, da ti postanejo naše vsakdanje navade. Ameriški finančni strokovnjak priporoča, da začnete z eno od teh: 

• Postavite osebna pravila zapravljanja. Vnaprej si določite proračun za zabavo in s tem preprečite, da bi na večer, ki ga preživite zunaj, zapravili preveč. Če to ne pomaga, lahko na srečanje s kolegi vzamete samo omejeno količino gotovine, toliko, kot se pripravljeni odšteti takrat, ali pa si preko bančne aplikacije nastavite omejitev pri kartičnem zapravljanju. 
• Ločite med potrebami in željami. To storite tako, da si narišete razpredelnico z dvema stolpcema. V prvega vpišite vse stvari, ki jih morate kupiti, ker so nujno potrebne, v drugi stolpec pa napišite stvari, ki jih želite kupiti, a lahko tudi brez njih živite. S takšno razpredelnico podaljšamo miselni proces pred finančnimi odločitvami. Ponoven razmislek o morebitnih nakupih v bolj umirjenem čustvenem stanju nam namreč lahko pomaga preprečiti impulzivne nakupe.
• Odstranite skušnjave. Blagovne znamke dobro vedo, kako manipulirati s potrošniki, zato ni naključje, da tiste, ki najbolje služijo, veliko denarja vlagajo v agresivno pojavljanje na spletu. Poleg tega spletni algoritmi ves čas prilagajajo ponudbo glede na vaša zanimanja, zato se je še težje upreti skušnjavi, ne glede na to, kako močno voljo imate. Če želite torej prihraniti, je najboljša strategija, da odstranite motilce, in sicer tako, da izbrišete nakupovalne aplikacije in utišate strani ter kanale na družbenih omrežjih, ki vas lahko spodbudijo k zapravljanju.
• Naredite popis obstoječih dobrin. Veliko ljudem se dogaja, da včasih kupijo kakšno stvar, ki jo že imajo doma, a so pozabili nanjo. Popolna izguba denarja, če potrebujete samo eno. Da bi se izognili podvajanju nakupov in se lažje držali proračuna, pred nakupovanjem pospravite stanovanje/hišo in naredite popis stvari, ki jih ne gledate vsak dan. Tako lahko preverite seznam, preden se boste naslednjič odpravili v trgovino, in kupite zgolj potrebno, kar vam doma manjka. Ta nasvet ne drži samo za oblačila in luksuzne stvari, ampak tudi za nakupovanje živil. Kupovanje hrane na zalogo namreč ni smiselno, če vam je ne bo uspelo porabiti v zglednem času. Bolje, da redno kupujete sveže, kot pa stran mečete živila (in posledično denar), ker jim je pretekel rok uporabe. 
• Skomunicirajte svoje finančne meje bližnjim. Včasih si na vse pretege skušamo zategniti pas zapravljanja, a nas pri tem ovirajo skupni načrti z bližnjimi. V takšnih primerih je bolje, da zaupanja vrednim prijateljem ali ljubljenim osebam razložimo, da se skušamo držati proračuna in jim na ta način prijazno sporočimo svoje finančne meje, preden začnemo skupaj načrtovati dražje aktivnosti. Vsekakor je to bolj zdrav način, kot pa da čakamo do zadnjega trenutka in si vzamemo kredit ali tik pred zdajci odpovemo sodelovanje, ker ugotovimo, da si aktivnosti ne bomo mogli privoščiti. 

In najpomembnejše, ne izgubljajte energije s sramovanjem, koliko ste zapravili, ampak občutke krivde raje obrnite v spremembe. Kot pravi Astle, sram sporoča »slab sem z denarjem« in nas ohranja v začaranem krogu, medtem ko krivda govori »sprejel sem odločitve, ki bi jih rad spremenil«, iz česar je lažje ustvariti nove pozitivne finančne navade. 

»Namesto da se grajate, se osredotočite na spremembe vedenja – prepoznajte, kaj je sprožilo vaše prekomerno zapravljanje in kaj bi radi spremenili pred naslednjo sezono visokega zapravljanja, ter oblikujte načrt zapravljanja, ki temelji na vrednotah,« svetuje ameriški strokovnjak in dodaja: »Kreativnost, načrtovanje in jasne meje vam lahko pomagajo doseči cilje brez izčrpavanja vaših financ. Razvijanje boljših navad tukaj in zdaj pa lahko vodi do trajnega finančnega blagostanja.«