Mnenja o smiselnosti in varnosti takšnega početja se krešejo že dolgo, poglejmo, kaj so nazadnje pojasnili nemški strokovnjaki. 

Pravzaprav si prevelikih skrbi starši ne bi smeli delati, dokler je sesljanje občasno in zmerno, pojasnjujejo in ocenjujejo, da je duda kljub vsemu primernejša od prsta. Sesljanje palca ali drugega prsta namreč lahko povzroči čeljustne anomalije in povzroči preglavice pri grizenju v poznejših letih, medtem ko je pri dudi ta nevarnost manjša – seveda, če gre za ustrezno oblikovan pripomoček, ki se primerno prilagaja anatomiji ustne votline, ne da bi tej škodoval.



Veliko nevarnost pa lahko povzročijo sokovi ali hrana, v katero bi utegnili dudo namakati, da bi otroka prej potolažili. Sladkor se namreč tako neposredno lepi na dlesni ali na mlečne zobe, če jih otrok že ima, in tako povzroča težko popravljivo škodo. Tudi sicer je treba omejevati uporabo dude, nekje do tretjega leta pa povsem opustiti njeno uporabo.

Otrok namreč pri tej starosti govori že zelo dobro, zato ga lahko duda ovira pri oblikovanju in izgovorjavi besed, seveda pa tudi med druženjem z vrstniki, komunikacijo v družbi in socializacijo. Med stisko mu je treba namesto tolažbe z dudo ali prstom ponuditi več načinov in priložnosti za izražanje čustev, ki jih lahko pri tej starosti pokaže drugače ali ubesedi.



Od dude se lahko odvajajo različno, nikakor pa naj starši ne pričakujejo, da bodo od priljubljenega pripomočka poslovili čez noč, opozarjajo strokovnjaki: dudo morda lahko odnese dobra vila in v zameno prinese skromno darilce. Če se otrok zvečer le stežka uspava brez dude, lahko starši to dovolijo za kratek čas, a naj jo tudi v večernih urah postopoma opuščajo in otroka v večernih urah mirijo drugače.