Zelo intenzivno jih zanima, ali se bodo lahko tja premaknili že za prvomajske počitnice. Ker oni morajo veliko postoriti, tam naokoli. No, moram vam povedati, da sem začudena, koliko ljudi ima vikende, predvsem na Hrvaškem. Ampak to res ni moja stvar; moj privilegij ta hip je, da ga nimam. Si niti ne predstavljam prav dobro tega dvojnega življenja, ne časovno ne finančno kakor tudi ne organizacijsko: vsak prost trenutek oditi na vikend, imeti dve gospodinjstvi ..., ne, še eno je preveč. In če imate vikend na Hrvaškem, se takoj po službi spakirati z vso šaro in se voziti v gneči, vročini, nervozi na drugo lokacijo za noč ali dve, kar pač eni neprenehoma počno, ne, takšen užitek mi je tuj in popolnoma nerazumljiv. Priznati pa moram, da ne prenašam vročine, gnetenja na plažah in predvsem: da sem (naj)raje doma. Kjer imam opravkov in dela za naslednje desetletje. 

S kakšnimi bizarnostmi se ukvarjajo nekateri ljudje in jim zavidam, ker imajo tako neznatne težave. Če je njihov edini problem, ali bodo lahko šli na sonce v Dalmacijo, super – za njih. Potem problemov v tej deželi sploh nimamo. 

No, letos nas pozivajo, naj počitnice preživimo v Sloveniji. Meni se zdi pobuda prava. Najprej zato, ker je naša dežela očarljiva in ker vidimo, kako pomanjkljivo znanje imamo o domovini. Koliko znanih Slovenk in Slovencev ne pozna niti večjih slovenskih krajev, ker tam še nikoli niso bili, medtem ko so obredli vse sanjske plaže tega sveta, koliko krajev tudi mi vsi odkrivamo vsakič znova, in ja, vedno smo vzhičeni nad lepotami, torej je zdaj odlična priložnost, da spoznamo našo deželo. Poglejte, že dve leti nisem bila poleti v Bohinju, ker so nas pač izganjali od tam, saj vemo, kaj so še lani govorili, naj državljani nikar ne rinemo tja za en sam dan, ker je gneča prevelika. Torej bo letos priložnost, da ga obiščemo. In še mnogo manj obljudenih krajev je, ki so vredni našega prostega časa. 

Da ne govorim o Ljubljani. Zadnji dve leti se je bilo nemogoče sprehoditi čez staro mestno jedro zaradi trum turistov, ki so si za našo prestolnico vzeli uro ali dve, prišli s pollitrsko steklenico vode in z njo tudi odšli, mesto pa dobesedno zaprli. No, letošnje poletje bo zrak očitno čistejši, mar nismo tega potrebovali res vsi? Ne samo v Ljubljani, po vsem svetu. Čistejši zrak. Večplastno. 



Ampak, kaj vam hočem povedati. S kakšnimi bizarnostmi se ukvarjajo nekateri ljudje in jim zavidam, ker imajo tako neznatne težave. Če je njihov edini problem, ali bodo lahko šli na sonce v Dalmacijo, super – za njih. Potem problemov v tej deželi sploh nimamo. Vem pa, da bo število potujočih Slovenk in Slovencev prav tako – neznatno. Kajti glede na to, da se število nezaposlenih v zadnjih dveh mesecih neprenehoma viša – ta hip jih je že več kot 87.200 – in nihče ne ve, koliko jih še bo (alarmantno kitajsko Gorenje!), da je večina študentov brez dela, da mali samostojni podjetniki, gostinski in hotelirski obrati ne vedo, kdaj bodo lahko začeli sploh delati (in tudi ko bodo, ali bodo imeli obiskovalce?!); mislim, kdo od te množice trenutno brezposelnih sploh lahko za en sam trenutek razmišlja o počitnicah. 

Nihče. Zato bi se mi zdelo skrajno neprimerno, da bi ljudje namesto regresa dobili neke vrednostne bone za dopust, za počitnice v Sloveniji. Minister Počivalšek je sicer to že zanikal, ampak nekje in pri nekom to očitno tli. Ne, to se ne sme zgoditi, ker mnogo ljudi nima niti za kruh. Zdaj pa bi nam ponujali potico? Ah, zgodovina!

P. S.: Za ilustracijo samo navajam, kako razmišljajo na Finskem, v deželi, ki jo Slovenci tako radi dajemo za obči zgled: vnovični zagon gospodarstva na Finskem bi se lahko zgodil prav v času poletnih dopustov, opozarjajo finski delodajalci in predlagajo, da se v tem obdobju izraba dopustov ustavi.