Lahko pa odide on kot minister, kar je bržčas celo verjetno. In že videno. Spomnimo, leta 2013, v času vlade Alenke Bratušek, je odstopil po manj kot osmih mesecih ministrovanja, ker se v zdravstvu ne da nič narediti zaradi ovir, ki mu jih nastavljajo; ker minister za zdravje nima nobene politične moči; ker ga je skrbelo, kje se bodo Slovenke in Slovenci lahko sploh zdravili; ker se zdravstvene reforme ne da izpeljati; ker so nesoglasja znotraj vladnih strank prevelika in še in še. Med drugim je povedal: »Če bi tako vodili občino, ne bi nobenega pločnika naredili.« No, sicer pa je odstopil iz osebnih razlogov. 

Foto: Blaž Samec

Danes, po dveh mesecih vladanja, poreče: »Ali bo največja vladna stranka spremenila način dela in bodo zahteve Desus upoštevane ali pa se naša stranka v koaliciji ne vidi več.« Desus mora po njegovem določiti meje, do kod še lahko sodeluje v koaliciji, ali se odločiti za odhod. In tako se je začel nov krog političnih intrig, predvsem navideznih, saj vemo, da bodo še skupaj in pravzaprav naj tudi bodo – do konca. 

Medtem ko se vi oklepate svojih sedežev in moči, veliko in preveč ljudi izgublja dostojanstvo. Nimajo služb, so na čakanju, preštevajo denar za poplačilo položnic. Nimajo dela, saj veste, da je že skorajda 90.000 nezaposlenih v tej državi? 

Gledam in poslušam predsednico stranke in ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec. Najbrž ve, da so upokojenke in upokojenci vse prej kot radostni, nasprotno, zelo razjarjeni so, zaradi marsičesa, ta hip zlasti zaradi stanja v domovih za ostarele. Ampak poslušam jo, kako se odziva na izjave Gantarja. Najprej z zanikanjem, v stranki Desus so, po njenem, enotni, takisto v vladi, krize ni. Naslednji hip, ko se vrtijo neposredna podvprašanja, si njeni odgovori nasprotujejo. Morda mora ministrica redefinirati svojo vlogo, ni na modni pisti (tudi moda je ta čas v karanteni), ampak je v politiki. 



Potem jo sprašujejo, ali je vedela za prvo depešo, drugo, tretjo, pove, da ne, da to ni mnenje stranke Desus. Ja, ali ni več v vladi? Dejstvo, tega si tudi sama noče priznati. Takiste glasove slišimo od SMC, ne, to ni naše stališče, NSI je tiho. Potem pač niste več v vladi in tega niti ne veste. Ali pa vam je vseeno, samo da ste. Na oblasti. Brez moči. Pritoževanje, da so se stranke vladne koalicije dogovorile, da ideoloških tem ne bodo odpirale, zdaj pa jih SDS ves čas, je smešno, čisto politikantstvo. O tem se vendarle ne da dogovoriti, to je odločilna težnost politike. 

Politika je ideologija. Čista ideologija. Ne morejo se poenotiti, kaj je bistvo politike in zakaj je politika, in se tudi nikoli ne bodo. Saj ta politični razvrat gledamo že dvajset let in več. In danes, danes ni popolnoma nič drugače, kot je bilo kadar koli v tej kratki slovenski zgodovini. Samo še bolj mučno, zastrašujoče in nevrotično je, k čemur pa je seveda pripomogel neugoden virus. Ki je spodbudil tiste najbolj neobvladljive in temačne strasti slehernika. 

Nehajte nas utrujati s tviti, ne zanima nas, kaj se vam utrinja vsako sekundo življenja, kakor tudi očitno vas ne zanima, kako živimo mi. Vsako sekundo! Zanima pa nas, kdaj boste nastopili odgovorno, do soljudi? 

Ampak, veste, kaj je problem, vi, politiki onkraj razuma? Da državljanke in državljani tega vsesplošnega hujskaškega političnega divjanja ne moremo več prenašati. Medtem ko se vi oklepate svojih sedežev in moči, veliko in preveč ljudi izgublja dostojanstvo. Nimajo služb, so na čakanju, preštevajo denar za poplačilo položnic, tako mi je zadnjič povedala kolegica, medtem pa morajo šolati svoje otroke na daljavo in skrbeti za ostarele starše. Ja, in morajo skrbeti tudi zase. Kaj pa mladi, vas ne zaposluje njihova nemoč? Nimajo dela, saj veste, da je že skorajda 90.000 nezaposlenih v tej državi? In ljudje hočemo delati. Mar ni to osnovna človekova pravica? Pravica do dela.

Pa še nekaj: nehajte nas utrujati s tviti, ne zanima nas, kaj se vam utrinja vsako sekundo življenja, kakor tudi očitno vas ne zanima, kako živimo mi. Vsako sekundo! Zanima pa nas, kdaj boste nastopili odgovorno, do soljudi? Kdaj? In ne nazadnje, kdaj za vraga najdete čas za vso to spletno nesnago? Mar res mislite, da lahko s tem kupite ljudi? Z vsakodnevnimi trenutki navdiha? S to bolestnostjo?!