Društvo revmatikov Slovenije je prejšnji teden pred svetovnim dnevom revmatskih bolezni (praznovali smo ga 12. oktobra) organiziralo novinarsko konferenco z naslovom Bodi as z AS-om. AS ali ankilozirajoči spondilitis je kronična revmatska bolezen, za katero je značilna prizadetost hrbtenice. Ankilozirajoči pomeni tak, ki se spaja oziroma zatrdeva, spondilitis pa vnetje v predelu vretenc. AS prizadene od 0,3 do 0,8 odstotka odrasle populacije. Spada med vnetne revmatske bolezni, ki jih v Sloveniji poznamo več sto vrst.
Kronične vnetne revmatske bolezni so za ženske v rodni dobi še dodaten izziv. Pogosto se namreč začnejo v rodnem obdobju in pomembno vplivajo na načrtovanje družine. Bolnice z aktivno boleznijo težje zanosijo, imajo več spontanih splavov, pogosteje rodijo prezgodaj in otroci imajo nizko porodno težo.
Za revmatskimi težavami pri nas trpi približno 230.000 ljudi, 40.000 do 60.000 pa se jih spopada z eno od oblik vnetnih revmatskih bolezni. Pri Društvu revmatikov Slovenije poudarjajo, da so lahko klinične značilnosti, ki se pojavljajo pri eni bolezni, povsem odsotne pri drugi: »Med seboj so si lahko podobne, kar povzroča težave pri njihovem ugotavljanju in razločevanju. Nekatere so pogostejše pri ženskah, druge pri moških. Vezane so tudi na določeno starost, lahko zbolijo že otroci (juvenilni idiopatski artritis), mladostniki, druge se pojavljajo le pri starostnikih.«
Spekter različnih bolezni
Prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revmatologije iz Bolnišnice dr. Petra Držaja, KO za revmatologijo, UKC Ljubljana, je povedal, da revmatologijo največkrat povezujemo z bolečino: »Najpogostejša revmatska bolezen je na eni strani osteoartroza, s katero se prej ali slej sreča vsak, na drugi pa izjemno redko vnetje srednje velikih žil oziroma nodozni poliarteriitis. Vmes so vse preostale bolezni, ki se po simptomih lahko zelo razlikujejo. Lahko imate boleče in otekle sklepe, bolečine v hrbtenici, povišano telesno temperaturo, kožne izpuščaje. Spekter mogočih težav je velik, vplivajo pa na celotno telo. Najpogostejša je že omenjena osteoartroza, neredki pa so tudi s kristali povzročeni artritisi, revmatoidni artritis, revmatična polimialgija in spondiloartritis. Vse prizadevajo različno skupino bolnikov.«
Še več; kronične vnetne revmatske bolezni, kot so revmatoidni artritis, psoriaza, psoriatični artritis in aksialni spondiloartritis, vključno z AS, so za ženske v rodni dobi še dodaten izziv. Pogosto se namreč začnejo v rodnem obdobju in pomembno vplivajo na načrtovanje družine. Bolnice z aktivno boleznijo težje zanosijo, imajo več spontanih splavov, pogosteje rodijo prezgodaj in otroci imajo nizko porodno težo.
Sama po sebi dejavnik tveganja
Dr. Aleš Ambrožič, dr. med., prav tako spec. revmatologije iz Bolnišnice dr. Petra Držaja, KO za revmatologijo, UKC Ljubljana, pa se ukvarja predvsem s povezavo med boleznijo in življenjskim slogom. Pravi, da nezdrav življenjski slog pripomore k razvoju vnetne revmatske bolezni: »Zanimiva finska raziskava je pred leti pokazala, da ko so s spremembo življenjskega sloga ljudem želeli zmanjšati pojavnost kardiovaskularnih bolezni, so s tem vplivali tudi na revmatske bolezni. Vemo, da bolniki z nezdravim življenjskim slogom in vnetno revmatsko boleznijo slabše odgovarjajo na zdravljenje že na začetku, vodenje bolezni je lahko oteženo, tudi več zapletov se lahko pojavi. Vnetna revmatska bolezen je že sama po sebi dejavnik tveganja za nenalezljive kronične bolezni.«
Manj mišic, več maščobe
Vnetje kot skupni imenovalec vnetnih revmatskih bolezni povzroča hitro izgubo mišične mase. »Te izgube v srednjem obdobju še niti ne zaznamo,« nadaljuje »a s staranjem in nadaljnjo fiziološko izgubo postajamo vse bolj gibalno ovirani in odvisni od pomoči drugih. Zaradi bolečin so bolniki za vadbo manj motivirani. Na presežek maščobe pa vplivajo tudi nekatera zdravila. S tem, ko ima bolnik vse manj mišične mase in presežek maščob, prihaja do pojava t. i. sarkopenične debelosti. (Posameznik, ki ima zmerno povečano telesno težo in ob tem dovolj mišične mase, je lahko celo manj ogrožen za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni kot tisti, ki ima priporočeno vrednost indeksa telesne mase in sarkopenijo, zmanjšano mišično maso. Najbolj ogrožajoča za zdravje je t. i. sarkopenična debelost, ko je v telesu ob povečani maščobni masi zmanjšana mišična masa, op. p.). Bolnik je zato dodatno gibalno oviran, presežek maščobe pa pomeni še večje tveganje za dodatne kronične nenalezljive bolezni.« Dr. Ambrožič prav tako poudari, da t. i. visceralna maščoba, ta, ki se nabira okoli notranjih organov, povečuje vnetje in bolečino, ki je v sklepih soodvisna tudi od maščobnega tkiva.
Prikrajšan sem pri majhnih stvareh
Na tiskovni konferenci smo lahko prisluhnili tudi upokojencu iz Kranja Bojanu Verčiču, ki je diagnozo AS dobil pred 12 leti. »Na začetku nisem vedel, kaj mi je. Vratna hrbtenica je bila vse bolj trda. Zdravnik me je napotil na revmatološko kliniko, kjer so mi postavili diagnozo AS. Ko so mi razložili, kako je bolezen treba zdraviti, sem se prilagodil in si je nikoli nisem jemal k srcu. Nisem spremenil dolgoročnih načrtov in se nisem vdal. Prikrajšan sem pri majhnih stvareh. Če imaš voljo, se da živeti. Ko me vprašajo, kaj bi svetoval revmatikom, rečem: 'Migati, migati, migati in poslušati navodila zdravnika.'«
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: