Vrt in špajza: Preprosta navodila, da dobiš voljo vrtnariti in kuhati

»Ta knjiga je zame. V spomin in opomin, kaj vse se lahko skriva v kozarcu paradižnikove omake, ki ga krasi nalepka z mamino pisavo: 2018. Njeno zadnje leto. Ali tresoča očetova pisava na slivovem legvarju: dedi. Dva kozarčka, polna toplih, sladkih zgodb, ustvarjena za nas. Odlična mezga in marmelada za vas,« v uvodu zapiše Urška Fartelj, ki je skupaj z Matejo Grobin Hlavaty pri Mladinski knjigi izdala imenitno knjigo 220 stopinj poševno: Vrt in špajza. Iz nje smo izbrskali nekaj imenitnih nasvetov.

Nova knjiga 220 stopinj poševno je napisana malo drugače kot prejšnje. Razdeljena je na dva različna sklopa, ki pa se smiselno dopolnjujeta. Prvi del govori o vrtnarjenju – pridelovanju zelenjave in sadja –, drugi je pričakovano kuharski – shranjevanje pridelanih vrtnin in presežkov hrane. Tudi avtorici sta dve, čeprav je pošteno, da povemo, da je knjiga pravzaprav delo treh ljudi: Urškinega očeta Štefana, ki opravi večino dela na njihovem vrtu; Urške, ki mu priskoči na pomoč, kadar potrebuje dodaten par rok ali kolen, zaslužna pa je tudi za vse recepte in nasvete za shranjevanje živil v tej knjigi ter za fotografije jedi in vrta; in Mateje Grobin Hlavaty, strokovnjakinje za agronomijo, ki v knjigi Vrt in špajza pokaže, kako vrt­nariti.

Vrtnarjenje

»Vrtnarjenje priporočam vsakomur, ki si želi pridelati svoje vrtnine, da jih bo lahko dal v lonec,« je odločena Mateja. Ni pomembno, koliko površine imamo na razpolago, še bolje je, da si za začetek ne zadamo preveč dela, ker lahko hitro izgubimo veselje. Rastline so živa bitja, zato jih je treba dnevno pregledovati in zanje skrbeti. Bolj ko jih bomo vzdrževali v kondiciji (njihovo odpornost), lepše in obilnejše pridelke nam bodo dale. Vrtnarjenje je prijetno opravilo, če ga opravljamo s srcem, in lahko je zelo preprosto, če vemo, česa si pravzaprav želimo. Vsak, ki ima košček vrta ali posodo za gojenje, lahko vrtnari. Glede na hiter tempo življenja je vrt najbolj sproščujoč kraj, kjer lahko meditiramo, telovadimo in uživamo na svežem zraku.

Zelenjavni vrt ustvarimo veliko lažje in hitreje, kot se morda zdi. Najprej se moramo vprašati, kaj želimo gojiti. Odgovor je največkrat vse. Za uravnoteženje tega, kaj želimo gojiti, kaj lahko gojimo in kaj imamo čas vzdrževati, po­trebujemo nekaj časa in izkušenj. »Na svojem zelenjavnem vrtu pogosto posadim več, kot lahko pojemo, in veliko zelenjave razdelimo med sosede in prijatelje. In ravno zato je dobro načrtovanje osnova vrtnarjenja!«

Prvi neuspehi naj vas ne razočarajo, vsi jih doživimo. Začnemo z majhnimi koraki in zelenjavni vrt se bo postopoma širil skupaj z našim znanjem.

»Če imaš krompir, te v življenju zagotovo spremlja sreča!« Mateja

Nekaj nasvetov za začetek

Začnemo z majhno površino, naj bo to posoda ali visoka greda; vrtu damo čas, da zraste.

Posadimo le tisto, kar želimo jesti, ali rastline, ki jih je lahko vzgajati.

Poskrbimo, da je vir vode čim bližje vrtninam, saj je prenašanje polnih zalivalk lahko utrujajoče.

Dobro je imeti lastno zalogo deževnice, ker je za rastline koristnejša od klorirane vode iz pipe. Če zbiramo deževnico iz žlebov, bodimo pozorni, da tega ne počnemo, če imamo azbestno streho. V tem primeru si naredimo več škode kot koristi.

Kako vrtnariti in kuhati

»Ko sva se z Matejo pogovarjali, kakšna naj bo knjiga oziroma njen del o vrtnarjenju, da se bo vsebina ujemala, sva se strinjali, da mora biti napisana čim bolj preprosto. Za laike, za začetnike. Preprosta navodila, kot je preprosta moja kuharija. Da dobiš voljo vrtnariti in kuhati,« obrazloži Urška in ponudi nekaj imenitnih receptov, druge recepte, nasvete in še dosti več pa seveda najdemo v knjigi.

vložena paprika

smrekovi vršički

Čudežni napoj, med in čebula