Rešitev je v pomenu, ki ga boste tako vi kot vaša hči pripisali ravnanju profesorice
Spoštovana bralka,
pogled v djotiš karto vaše hčerke razkriva, da je močno nagnjena k temu, da vse, kar se ji dogaja, jemlje zelo osebno. Tudi ko gre za neprimerno komunikacijo njene profesorice matematike. Doživlja jo kot izraz profesoričine jeze nanjo, s katero ji sporoča, da ni dovolj dobra, ker je njeno znanje (pre)slabo. Ne zaveda se, da ni ona kriva za takšno komunikacijo profesorice do nje, ampak ima težavo profesorica, ki se iz nekih svojih razlogov v določenih situacijah ne uspe obvladati in primerneje vesti.
Preberite še: Kako deluje djotiš?
Iz djotiš karte lahko razberem, da je vaša hči bistro, radovedno, učljivo dekle, ki ga marsikaj zanima, zato rado bere in se uči. Na znanju gradi svojo samopodobo. Če ve, da zna pokazati svoje znanje, se v svoji koži počuti dobro; če misli, da ne zna, bo njena vrednost v lastnih očeh nizka. Ker ji znanje veliko pomeni, se ji zdi, da ga mora dobro razumeti in utrditi s ponavljanjem, za kar potrebuje mir in dovolj časa. Sodi med tiste ljudi, ki potrebujejo nekaj več časa, da snov dobro usvojijo, zato pa je njihovo znanje temeljito in jim dolgo ostane v spominu. Situacije, ko se mora pod pritiskom, na ukaz na hitro zbrati in odgovarjati na vprašanja, ji niso pisane na kožo, ker se težje zbere, pokaže manj kot zna, ob tem pa se počuti razžaljeno in ponižano. Lahko bi rekli, da to težko »prebavlja«, zato ni čudno, da jo boli želodec in ji je slabo.
Če ji kot mama želite pomagati, morate najprej razumeti, kaj je bistvo njene težave. Pravite, da je hčerko strah, ker jim profesorica grozi, da jih bo vrgla skozi okno. Šestnajstletno dekle je zagotovo sposobno razumeti, da profesorica tega ne misli resno in da se ji ni treba bati, da bi jo kakorkoli resno fizično ogrožala. Strah, ki ga do nje občuti, je strah pred ponižanjem in posmehovanjem na račun neznanja. Glede na to, da o tem ne molči, ampak se vam pritožuje, niti ne gre toliko za strah kot za jezo, ki jo občuti, ker se zaradi profesoričinega pritiska težko zbere in zato izpade pred tablo slabše, kot bi si želela. Vtis, ki ga naredi s svojim znanjem, je zanjo zelo občutljiva točka, zato zelo verjetno profesorica matematike ni prva oseba v njenem življenju, ob kateri se je slabo počutila, če je morala na hitro in na ukaz odgovarjati na vprašanja. Prvo takšno pomembnejšo izkušnjo bi lahko doživela leta 2006, ko je bila stara tri leta. Nič hudega ni, če se niti vi niti hčerka ne morete spomniti, kaj se je takrat zgodilo. Važno je le, da razumete, da je vaša hči na ta svet s seboj prinesla naravnanost na takšne situacije in da bi lahko bilo takšnih situacij vse več od leta 2015 dalje. Zato ukrepanje proti profesorici ne more biti učinkovita rešitev zanjo, kajti zaradi njene naravnanosti in načina razmišljanja bodo prišli drugi ljudje in drugačne situacije, v katerih se bo počutila podobno slabo.
Nesporno je, da je komunikacija profesorice neprimerna, vendar, kot sami pravite, za enkrat na to nimate vpliva, zato v tej smeri tudi ne vidite načina, kako bi lahko pomagali. Rešitev je v pomenu, ki ga boste tako vi kot vaša hči pripisali ravnanju profesorice. Če bosta skušali razumeti, da ima tako kot vsak tudi profesorica svoje težave in njenih besed ne bosta jemali osebno, ne bosta čutili jeze nanjo in bosta o vsem lahko drugače, bolj trezno razmislili.
Za vašo hčerko pa je to odlična priložnost, da se nauči postaviti zase tako, da pogumno pove, da se je učila, da zna, da pa potrebuje nekaj časa, da se lahko zbere in odgovori. Na ta način bo najhitreje spremenila svojo naravnanost na bolj kolerične ljudi; najprej njihovih reakcij ne bo več jemala osebno, zato jim ne bo več posvečala toliko in takšne pozornosti, posledično pa jih kmalu ne bo več v njenem življenju. Kot mama ji pri tem lahko najbolj pomagate z lastnim zgledom, tako da se ne borite proti profesorici, ampak skušate nanjo pogledati bolj razumevajoče in videti tudi njene pozitivne strani.
V upanju, da vam bo zapisano v pomoč, vas lepo pozdravljam.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: