Namesto množičnega turizma in klasičnih dopustov vse pogosteje iščemo sproščena potovanja in na svet ne gledamo več le skozi objektiv fotoaparata, temveč skozi doživetja, okuse in pristne stike z ljudmi.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) se je v letu 2024 vsaj enega zasebnega potovanja udeležilo približno 1,1 milijona prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, kar pomeni 64 odstotkov populacije. To je za odstotno točko več kot leto prej, kar potrjuje nadaljevanje pozitivnega trenda v domačem in čezmejnem turizmu. Najbolj potovalno aktivni ostajajo odrasli med 25. in 54. letom starosti, medtem ko starejši pogosteje izbirajo krajše oddihe in bližje destinacije.

V lanskem tretjem četrt­letju, torej julija, avgusta in septembra, se je vsaj enega potovanja udeležilo šestdeset odstotkov prebivalcev Slovenije, starih najmanj 15 let, kar je bil najvišji delež med vsemi četrtletji, navaja Surs. V četrtem četrtletju, oktobra, novembra in decembra, je bilo opravljenih približno 1,6 milijona zasebnih potovanj, kar pomeni, da je tedaj potovalo osemintrideset odstotkov dopustnikov. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je poletni čas še vedno obdobje, ko Slovenci potujemo največ.

Rast povpraševanja zaznavajo tudi potovalne agencije. »Slovenci zdaj potujemo več kot pred leti, a tudi drugače. V zadnjih sezonah je opazno, da se izbire potovanj lotevamo bolj premišljeno in celostno; iščemo doživetja, stik z lokalnim okoljem, avtentičnost in udobje. V ospredju ni več le destinacija, temveč ima največ­jo vlogo občutek, ki ga potovanje pusti. Če smo nekoč radi potovali, da bi videli svet, si ga zdaj želimo tudi doživeti,« je povedala Nena Kraševec iz turistične agencije Palma.

Kako dolgi in kako dragi so oddihi

Njihove stranke se po besedah Kraševčeve vse pogosteje odločajo za krajša, a intenzivnejša potovanja, zanimajo jih kulinarika, kultura, narava in lokalni utrinki. Tudi pri počit­nicah ob morju opažajo spremembe, vse več je zanimanja za udobne, kakovostno organizirane pakete, s katerimi je poskrbljeno za vse, hkrati pa ostane prostor za raziskovanje. Slovenski gostje in popotniki torej radi kombiniramo klasične dopuste z aktivnimi izleti, po pandemiji je še izrazitejša želja po varnosti, zanes­ljivosti in dobri organizaciji.

PREBERITE ŠE -> Kam na sonce pozimi? Znani Slovenci razkrivajo svoje najljubše destinacije

Kot še poudarjajo pri omen­jeni turistični agenciji, ki trende spremlja že 35 let, se potovalne navade spreminjajo, a bistvo ostaja enako: Slovenci smo radovedni popotniki, ki želimo raziskovati, okušati in doživeti svet v vseh njegovih odtenkih. Trend krajših oddihov potrjuje tudi statistika. Po podatkih Sursa so Slovenci na zasebnih potovanjih v povpreč­ju prenočili štirikrat, pri čemer je šlo za 2,4 prenočitve v Sloveniji in 5,2 v tujini.

Zavedanje o trajnostnem turizmu med Slovenci raste, vendar je še vedno v prehodni fazi: med željo oziroma teorijo in resnično prakso. Foto: Shutterstock

V Sloveniji je bilo največ prenočitev, 38 odstotkov, opravljenih pri sorodnikih ali prijateljih, sledila so lastna počitniška bivališča, kjer si je oddih privoščilo 25 odstotkov dopustnikov. V tujini pa so prevladovale zasebne sobe in apartmaji, sledili so hoteli, kar kaže na dejstvo, da različni načini zasebnih ponudb pre­vzemajo vodilno vlogo. Povprečni dnevni izdatki na zasebnih potovanjih so znašali približno 88 evrov na turista: v Sloveniji 70 evrov, v tujini pa 94 evrov. Poslovni potniki so imeli pričakovano višje izdatke, in sicer v povprečju pri­bližno 180 evrov na dan.

Na žalost pa raziskava statističnega urada o življenjskih razmerah kaže, da si vsi člani gospodinjstva enotedenske počitnice zunaj doma lahko privoščijo le v določenem deležu gospodinjstev. Če nam­reč podatki pokažejo, da si 20 odstotkov gospodinjstev ne more privoščiti takšnih počit­nic, to pomeni, da vsako peto gospodinjstvo v Sloveniji živi v okoliščinah, v katerih bi bilo vsaj za eno osebo v njem težko zagotoviti najmanj teden dni počitnic zunaj doma. Ta kazalnik je pokazatelj širših živ­ljenjskih razmer: dostop­nost počitnic je povezana s finančno stabilnostjo, prostim časom in možnostjo za oddih, vse to pa so elementi kakovosti življenja.

Najbolj priljubljene destinacije

Trenutno so med Slovenci po podatkih turistične agencije zelo priljubljene destinacije, kjer navdušuje narava: Azori, Madeira, Islandija, Skandinavija, Laponska, Škotska in Irska. Vedno več zanimanja pa je tudi za daljša potovanja in za nas eksotične dele sveta, kot so Kitajska, Japonska, Panama, Kostarika, Mehika, Peru, Avstralija in Nova Zelandija. Ob koncu leta in za silvestrovanje tradicionalno radi odkrivamo velike prestolnice, Istanbul, Pariz, London, Amsterdam, Barcelono, Budimpešto, Bratislavo, Sarajevo in Beograd, pa tudi Sicilijo, Apulijo. V zadnjem času narašča zanimanje za Albanijo in Ohrid. Med sanjskimi des­tinacijami ostajajo favoriti Maldivi, Sejšeli, Zanzibar in Dominikanska republika. Veliko zanimanja je tudi za smučarske počitnice ter krajša zimska doživetja doma in na Hrvaškem. Hkrati se vse več Slovencev odpravlja na daljša raziskovalna potovanja v Indijo, na Tajsko, Bali, Šrilanko, v Mehiko, Oman in Jordanijo.

PREBERITE ŠE -> Južni Maroko in Zahodna Sahara: obisk kraja, kjer je doma Mali princ

Podatki statističnega urada navajajo, da je bila med domačimi regijami najbolj obiskana obalno-kraška, ki je imela 22-odstoten obisk, s 13 odstotki ji sledi gorenjska in z desetimi odstotki savinjska. Med tujimi destinacijami je bila z 51 odstotki tradicionalno najpogosteje obiskana Hrvaška, sledile so Bosna in Hercegovina, zanjo se je odločilo 11 odstotkov popotnikov, za Italijo osem in za Avstrijo šest odstotkov.

Povratek k potovalnim agencijam

Glede na statistične podatke večina potovanj poteka v lastni režiji in le manjši delež organizirajo potovalne agencije, natančneje: leta 2024 se je približno 16 do 18 odstotkov domačih turistov odločilo za potovanje, ki ga je ponudila agencija, kar pomeni, da približno 82 do 84 odstotkov turistov raje potuje v lastni režiji, in odraža dejstvo, da Slovenci pri načrtovanju potovanj cenimo fleksibilnost in samostojnost, agencijska organizacija pa ostaja dopolnilna, in ne prevladujoča možnost. Kljub temu Nena Kraševec poudari, da se mnogi vračajo k njim: »Ti potniki iščejo zanesljivost, varnost in strokovno podporo, nekoga, ki poskrbi za vse podrobnosti in jim stoji ob strani od začetka do konca poti. Po številnih izkušnjah z nepredvidljivimi spremembami v zadnjih letih cenijo občutek, da imajo ob sebi izkušenega partnerja, ki zagotavlja brezskrbnost in celodnevno asistenco.«

Družinska potovanja – udobje in doživetja

Slovenske družine veliko potujejo in pri izbiri dopusta iščejo kombinacijo udobja, varnosti in doživetij za vse generacije. Še vedno prevladuje zanimanje za Turčijo, Grčijo, Egipt in Španijo, kjer so priljubljeni hoteli z bogato animacijo, tobogani in prostornimi družinskimi sobami. V agenciji Palma opažajo vse več želje po aktivnejših počitnicah, ki vključujejo raziskovanje in skupne izlete. Prav zato so zasnovali potovanja, namenjena družinam, na katerih se prepletajo zabava, raziskovanje in kakovostno preživet čas. Gre za izkušnjo, ki otroke navduši, staršem pa omogoči, da zares uživajo v skupnih trenutkih. Starši danes iščejo ravnotežje med udobjem in doživetji. Želijo si dobre organizacije, a tudi pristen stik z naravo in kulturo kraja.

Najraje z avtomobilom

Čeprav je v agencijah precej povpraševanja po bolj oddaljenih destinacijah, pa glavno prevozno sredstvo slovenskih turistov po podatkih Sursa ostaja avtomobil, saj ga je lani uporabilo približno 79 odstotkov potnikov. Ta visoka številka kaže prednosti osebnega prevoza, kot sta fleksibilnost in udobje, še posebej pri obisku domačih in bliž­njih tujih destinacij.

Za avtobus se je odločilo okoli osem odstotkov potnikov, medtem ko jih je vlak kot glavno prevozno sredstvo uporabilo približno tri odstotke. Letalo je bilo izbrano pri šestih odstotkih potovanj, kar kaže na razmeroma omejeno, a pomembno uporabo pri mednarodnih destinacijah. Manj pogosta prevozna sredstva, kot so motorno kolo, kolo ali kombinirani prevozi, skupaj predstavljajo približno štiri odstotke vseh turističnih potovanj.

Glavno prevozno sredstvo slovenskih turistov po podatkih Sursa ostaja avtomobil, saj ga je lani uporabilo približno 79 odstotkov potnikov. Foto: Shutterstock

Čeprav večina rezervacij poteka prek spleta, osebni stik med potnikom in agencijo ostaja nepogrešljiv. Ljudje želijo vedeti, da je na drugi strani nekdo, ki razume njihove želje in zna svetovati. Pri Palmi verjamejo, da tehnologija olajša potovanja, vendar sta odnos in strokovno znanje tista, ki naredita razliko. Svetovalci namreč ne prodajajo le potovanj, temveč pomagajo ustvariti izkušnje, ki se popolnoma ujemajo z željami posameznika. Prav ta osebni pristop je tisto, kar pot­niki najbolj cenijo.

Izzivi sodobnega turizma

Turizem se nenehno spreminja: višje cene, digitalna konkurenca in spremenjene navade potnikov so le del vsakdana. »Družbena omrežja imajo danes izjemen vpliv: objave na instagramu, facebooku ali tiktoku pogosto sprožijo nenaden val zanimanja za posamezno destinacijo. Potniki za zanimive kraje ne izvedo več iz katalogov, temveč jih iz objav drugih, njihovih slik, videov in zgodb. Po drugi strani pa ravno zato potrebujejo zanesljivega organizatorja, ki poskrbi, da potovanje, ki se začne z lepo fotografijo, resnično postane nepozabna izkušnja,« je prepričana sogovornica.

Da so se potovalne navade Slovencev v zadnjih letih precej spremenile, opažajo tudi v turistični agenciji Potepuh: »Klasičen poletni dopust ob morju je za mnoge postal preteklost, vse več ljudi se odloča za aktivne počitnice v gorah ali klimatskih letoviščih, kjer lahko združijo sprostitev z gibanjem v naravi. Namesto enega daljšega dopusta si številni razporedijo več krajših oddihov čez vse leto, kar omogoča več različnih izkušenj in lažje usklajevanje z delovnimi obveznostmi. Tradicionalne, že preizkušene destinacije vse pogosteje zamenjujemo z bolj eksotičnimi in manj raziskanimi kotički sveta.«

Kar zadeva potovalne navade družin, mnoge ostajajo zveste preizkušenim destinacijam, kjer imajo otroci zagotovljeno animacijo, vse več je tudi takšnih, ki se odločajo za bolj avanturističen dopust, raziskovanje bližnjih držav z avtomobilom ali avtodomom, aktivne počitnice z elementi športa in narave ali pa preživljanje dopusta v gorah namesto na morju.

PREBERITE ŠE -> Zgodbe uspešnih Vietnamk: Tega srce parajočega obdobja ne bomo pozabili

Trajnostni turizem: med teorijo in prakso

Zavedanje o trajnostnem turizmu med Slovenci raste, vendar je še vedno v prehodni fazi: med željo oziroma teorijo in resnično prakso. Vse več potnikov se zanima za manj množične, bolj avtentične in odgovorne oblike potovanj, pri katerih je v ospredju spoštovanje narave, lokalne skupnosti in kulture. Trajnost postaja tudi pomembnejši del ponudbe agencij, od sodelovanja z lokalnimi partnerji do spodbujanja odgovornega vedenja na poti. »Verjamemo, da lahko prav potovanja, če so premiš­ljeno zasnovana, prispevajo k boljšemu razumevanju sveta, spoštovanju ljudi in okolja ter ohranjanju narave,« poudarja Kraševec.

»Vedno več Slovencev se zaveda pomena trajnostnega turizma in pri izbiri oddiha poskušajo najti okolju prijaznejše možnosti,« potrdijo pri Potepuhu. »Kljub temu pa pri končni odločitvi pogosto prevlada razmerje med ceno in kakovostjo storitve; če je okolju prijaznejša možnost bistveno dražja, večina še vedno poseže po ugodnejši.«

Sodobni slovenski popotnik

»Če bi sodobnega slovenskega popotnika opisali s tremi besedami, bi bile to: radoveden, zaveden in zahteven,« na vprašanje, kakšen je po njihovih izkušnjah slovenski popotnik oziroma turist, strne Nena Kraševec. »Radoveden, ker želi svet doživeti z vsemi čuti. Zaveden, ker razmišlja o odgovornem in trajnostnem potovanju. Zahteven, v najboljšem smislu, saj ceni kakovost, pristnost in brezhibno organizacijo.«