V tej francoski pokrajini nastaja pravi šampanjec – in skriva precej več kot prestižne vinske kleti
Peneča vina, predvsem najbolj prestižna iz francoske regije Šampanja (Champagne), ki se lahko uradno imenujejo šampanjec, so nepogrešljiva ob različnih praznovanjih in slavjih. Kar težko si je predstavljati, da je vino, v katerem se razvijejo mehurčki in danes dosega najvišje cene na vinskem trgu, nekoč veljalo za pokvarjeno in celo vražje delo.
Šampanja se začne dobrih sto petdeset kilometrov severozahodno od Pariza in premore okoli 33.000 hektarov vinogradov, kar je še enkrat toliko, kot jih je v Sloveniji. Gričevnato območje pa ni le domovina najboljših penečih vin, temveč tudi privlačna pokrajina z zgodovinskimi mesti, slikovitimi vasicami in obiljem pešpoti, ki lahko zadovoljijo tako ljubitelje narave kot gurmane.
Prestolnica penin
Največje mesto Reims je znano predvsem po gotski katedrali, v kateri so kronali številne francoske kralje, opatiji in nadškofijski palači. »Epernay pa je prava prestolnica šampanjca,« me poduči gostiteljica Irene Francfort. Mesto je veliko manjše kot Reims, toda prijetnejše za bivanje in v njem imajo svoje dvorce z vinskimi kletmi najbolj znane šampanjske hiše.« Irene živi tu že nekaj let, a se nekajkrat na teden vozi v Pariz, kjer ima sedež podjetje, v katerem je zaposlena. »Za najemnino plačujem le tretjino zneska, kot bi ga v Parizu. Vožnja z vlakom sicer traja poldrugo uro v eno smer, toda medtem lahko dremam ali urejam službene stvari. Poleg tega mi delodajalec povrne polovico stroškov za vožnjo.«
Življenje v Epernayju je kljub slovesu šampanjskih vin cenovno razmeroma ugodno tudi v primerjavi s slovensko prestolnico. Mesto je po velikosti podobno Kopru, z majhnim središčem in slavno Šampanjsko avenijo (Avenue de champagne) nad reko Marno. Po reki so nekoč tovorili šampanjec, zato so v njeni bližini zgradili dvorce in vinske kleti najboljši pridelovalci. Ob dober kilometer dolgi aveniji se vrstijo prestižne, tudi več kot stoletje stare hiše, obdane z vrtovi, na katerih je prijetno popiti kozarec ali dva žlahtne penine. Mnoge šampanjske hiše omogočajo degustacijo in ogled vinskih kleti, ki so izkopane v obliki rovov. Teh je za več kot sto kilometrov, s stalno temperaturo in vlago pa so se odlično izkazali za pridelavo šampanjca. Cena za osnovno pokušino kozarca ali dveh šampanjca znaša od 30 do 50 evrov. Z vodenim ogledom, večjo in kakovostnejšo izbiro šampanjcev ter prigrizkom pa tudi nekajkrat toliko.
Unikatne steklenice
De Venoge je ena manj znanih, a posebnih šampanjskih hiš, ki prireja tudi degustacije. Ponaša se z dolgo tradicijo, saj njen nastanek sega v leto 1837, njihove najboljše penine pa so poimenovane po francoskem kralju Ludviku XV. ali označene z modrim trakom (Cordon Bleu), simbolom odličnosti. Šampanjska hiša je dobila ime po švicarski reki Venoge, blizu katere je živel ustanovitelj Henri Marc. Kot eni prvih vinarjev so se lahko pohvalili z barvno ilustrirano etiketo na steklenicah. Šampanjce srednjega in višjega cenovnega razreda danes izvažajo v približno štirideset držav, tudi Slovenijo. Nekateri izmed izbranih so že na prvi pogled prepoznavni po unikatnih steklenicah.
»Izdelovalec se vedno pritožuje, da mu dajemo zelo zahtevne naloge,« se nasmehne izvršni direktor in podpredsednik šampanjske hiše Gilles de la Bassetiere. »Toda vsakokrat znova upraviči naša pričakovanja, saj so steklenice popolne. Pravzaprav so bile nekoč še zahtevnejše za izdelavo, saj so bile zasnovane tako, da so na mizi lahko stale pod kotom. Danes za ta vizualni učinek poskrbi posebno stojalo.« Gilles nas je popeljal po sobah dvorca, ki je delno spremenjen v hotel in ga zaznamuje stilsko pohištvo, več dragocenih slik in unikatnih vitrajev. Hranijo več kot stoletje stare knjigovodske knjige, v kleteh pa seveda bogato zbirko arhivskih šampanjcev, ki obsega okoli 20.000 steklenic.
V bližnji okolici velja obiskati še kakšno šampanjsko hišo ali vsaj muzej, ki je posvečen šampanjcu. Urejen je v enem najbolj privlačnih dvorcev Šampanjske avenije.
Info
Epernay prečka proga, ki povezuje Pariz in Strasbourg, torej se ponaša z dobrimi železniškimi povezavami.
Iz Slovenije je vseeno bolj priročno in hitreje potovati z avtomobilom prek Avstrije in Nemčije. Nekaj več kot tisoč kilometrov pomeni vsaj enajst ur vožnje.
Za potovanje z letalom je najprimerneje izbrati pariško letališče.
Oče šampanjca
Že Epernay ponuja več kot dovolj možnosti za sprehode ob rečnih bregovih ali skozi privlačne parke. Vabijo pa tudi okoliške vasi, vse po vrsti obdane z vinogradi. Najbolj slikovita med njimi je Hautvillers, seveda znana po pridelovalcih šampanjca. Še posebno po enem prvih, ki mu nekateri pravijo tudi oče šampanjca. S tem nazivom se postavlja benediktinski menih Pierre Perignon (1638–1715), bolj uveljavljen kot Dom Perignon.
V tukajšnjem samostanu so mu naložili nalogo, da izpopolni pridelavo šampanjca, saj so imeli veliko težav s fermentacijo v steklenicah, ki jih je pogosto razneslo. Zaradi tega so v tistih časih vinarji nosili posebne kovinske maske, ki so jih varovale pred drobci stekla. Perignon je uvedel številne izboljšave – od dela v vinogradih do postopkov zorenja in stekleničenja – in tako odločilno prispeval k pridelavi kakovostnega šampanjca. To pa je seveda pripomoglo k znatno višjim cenam. Dom Perignon je danes tudi prestižna znamka šampanjske hiše Moët & Chandon. Na vrtu pred njihovim dvorcem v Epernayju si lahko privoščite enega dražjih šampanjcev, narejenega iz najboljših letnikov grozdja. Perignon je pokopan v grobnici samostanske cerkve, nedaleč stran so mu postavili velik spomenik. Poleg tega je po njem poimenovana ena od ulic.
Sprehodi z razgledi
V njeni bližini me je pritegnila lična izložba vinske kleti Jean Philippe Bosser. »Šampanjec tržimo pod imenom mojega očeta,« pove Christell, predstavnica pete generacije majhne, a uspešne družinske vinske kleti. »Oče je kljub osemdesetim letom še vedno tesno povezan z vinogradništvom. Vsak dan se suče po vinski kleti in pogosto obišče najbližji vinograd. Pridelavo in prodajo pa je pred nekaj leti bolj ali manj prepustil meni in sodelavcem.« Christell je zadovoljna s poslom. Še posebno ker je lahko po študiju ostala v domačem kraju. Njihovi šampanjci so kakovostni in naprodaj po dostopnih cenah. »Smo tudi eni redkih, ki lahko ponudimo tradicionalno desertno vino ratafia,« se pohvali.
Pred vrnitvijo v dolino me je opomnila na stare izveske na hišah, kjer delujejo vinarji in gostinski lokali, nekaj pa jih označuje tudi različne obrtnike. Domiselno izdelani pretežno kovinski izveski so prava posebnost, na katero so v kraju ponosni skoraj tako kot na svoje vino. Med vinogradi je urejenih nekaj pešpoti, ki vodijo do najbolj slikovitih razglednih točk. Tam pohodnike poleg razgledov pričakajo tudi klopi in mize, da si lahko omislite piknik v naravi.
Vsekakor lepo doživetje, saj se Hautvillers ponaša s slikovito lego na griču, poraslem z vinogradi. In to le nekaj kilometrov stran od mesta Epernay. Ena bolj znanih slikovitih vasi v okolici je še Avize. Tudi to zaznamujejo vinogradi in slikovite pešpoti. Ob eni stoji kip v obliki velikanske steklenice šampanjca s kozarcem. Pravzaprav se lahko do tja zapeljete z avtom, a je bolj doživet sprehod med vinogradi, saj se z vsakim korakom odstirajo drugačni pogledi.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
