Strašljivi kraji Španije, kjer naj bi še vedno odmevali kriki vojakov in zvonovi praznih cerkva
V Španiji lahko naletite na številna zapuščena naselja in v nekaterih se po trditvah očividcev dogajajo nepojasnjene stvari. Eden najbolj znanih strašljivih krajev je Belchite, ki leži sredi prostranih ravnic, nad katerimi pogosto lebdijo meglice, nekje na pol poti med Madridom in Barcelono. V starem delu mesta že desetletja ne živi nihče, saj je bilo med državljansko vojno skoraj zravnano z zemljo. Ruševine, pod katerimi je umrlo približno pet tisoč ljudi, so ostale kot nema priča vojnih grozot. General Franco jih je namreč pustil za opomin vsem, ki bi se mu še kdaj upali postaviti po robu. Na robu pogorišča je čez dve desetletji zraslo novo naselje. Na gradbišču so večinoma delali vojni ujetniki iz vrst poraženih republikancev.
Ruševine tudi danes delujejo grozeče, zlasti v hladnih večerih, ko se mednje zavleče zlovešča megla. Presenetljivo so postale svojevrstna turistična atrakcija. Še posebno za tiste, ki verjamejo v nadnaravne sile. »Mnogi trdijo, da so bili tu priča nepojasnjenim dogodkom,« pravi priložnostni vodnik Miguel. »Videli so premikajoče se luči in skrivnostne sence, ki so jih spremljali kriki, donenje zvonov in grmenje topov.«
Glasovi umrlih vojakov
Domačini verjamejo, da med podrtimi zgradbami še danes tavajo duše umorjenih in pregnanih. Največ poročil o paranormalnih pojavih omenja mogočne ruševine cerkve svetega Avguština. Celotno območje je zdaj ograjeno, saj ga je nenadzorovano obiskovalo preveč radovednežev, tudi raziskovalcev paranormalnih pojavov z različnimi tehničnimi pripomočki. Obisk je mogoč le v spremstvu lokalnih vodnikov, ki predstavijo žalostno podobo vojne.
Leta 1937 se je mesto s štiri tisoč prebivalci znašlo na frontni črti. Republikanci in Francovi nacionalisti so si prizadevali za prevlado v osrednjem delu Španije. Spopadi so se razvneli konec poletja in trajali več kot dva tedna. V njih je sodelovalo približno 150.000 vojakov ter številni tanki, topovi in letala. Zmagali so republikanci, leto pozneje pa so nacionalisti spet zavzeli mesto.
Vrata v drugo dimenzijo
Po nepojasnjenih dogodkih je znan tudi zapuščen zaselek Mussara v notranjosti Katalonije, skoraj tisoč metrov visoko. Ovinkasta cesta, ki vodi do njega, je pogosto ovita v meglo, ki se lahko nenadoma pojavi tudi sredi jasnega poletnega dne. Po izročilu jo je pred davnimi stoletji nad vas priklicala mogočna čarovnica.
Na cesti je malo prometa in velja za eno najbolj strašljivih v Španiji. Leta 1995 je po njej vozil nemški turist. Nenadoma je omedlel in izgubil nadzor nad avtomobilom, čez nekaj ur pa se je prebudil nekaj kilometrov stran. Kako je prispel tja in kaj se mu je zgodilo v tem času, si nikoli ni znal razložiti. »Morda je po naključju odkril vrata v drugo dimenzijo,« razmišljajo nekateri. Takšna vrata naj bi namreč obstajala v zaselku. Človeku, ki preskoči določeno skalo v pravem trenutku, naj bi se odprla vrata v vzporedno dimenzijo, v kateri živijo nadnaravna bitja. Nekateri trdijo, da so to izkusili. Morda se kdo tudi ni vrnil, saj je bilo na območju zabeleženih nekaj nepojasnjenih izginotij ljudi. Preprosto so brez sledi izginili v megleni pokrajini.
Pisatelj in raziskovalec skrivnostnih pojavov Lorenzo Fernandez Bueno v eni svojih knjig pravi, da je v teh krajih izginilo veliko več ljudi kot v drugih delih avtonomne pokrajine. Eden najbolj znanih nepojasnjenih dogodkov je izginotje Enriqueja Martineza Ortiza, ki je pogrešan od leta 1991. Sredi oktobra je z dvema prijateljema odšel nabirat gobe. Ves čas so se držali skupaj in se pogovarjali. Kar naenkrat pa Enriqueja ni bilo nikjer! Prijatelja sta ga iskala nekaj ur in potem izginotje prijavila policiji. V naslednjih dneh ga je iskalo okoli dvesto vojakov, toda našli niso niti najmanjše sledi. Izginil je v bližini televizijskih oddajnikov, kjer naj bi po trditvah nekaterih delovala prav posebno močna zemeljska energija, kar so dokazovali z meritvami. Kraj privlači tudi mnoge iskalce nezemljanov, saj je bilo opisanih več opažanj nepojasnjenih letečih predmetov na nebu.
Zvonjenje iz praznih zvonikov
Hribovsko vas, ki je imela nekoč okoli tristo prebivalcev, so zadnji domačini zapustili leta 1959. Od takrat je prepuščena zobu časa in ohranile so se le še ruševine osmih hiš in cerkve. Že stoletja se govori, da je naselje prekleto. Tu so menda potekala žrtvovanja pri satanskih obredih, kar je pozneje prinašalo nesrečo naseljencem. Ti so odhajali po svetu tudi zaradi trdega življenja v teh odmaknjenih krajih. V cerkvenem zvoniku že desetletja ni več zvonov, toda več obiskovalcev jih je slišalo doneti, nekateri pa so med ostanki zidov videli temne postave menihov in slišali šepet! Najpogosteje ponoči. Nekateri so slišali tudi topot konjskih kopit. Spet drugi so v zaselku izgubili občutek za čas. Zdelo se jim je, da so bili tu le kakšno uro, v resnici pa je minilo več kot pol dneva.
Na robu zapuščenega naselja stoji gorska postojanka, ki jo obiskujejo pohodniki in tudi iskalci paranormalnih pojavov. Oskrbnik pritrdi, da občasno sliši nenavadne glasove, vendar ne more reči, da so nadnaravni. So pa o tem prepričani mnogi gostje. Med njimi je tudi katalonski pevec Carles Ribot, ki je po svoji nepojasnjeni izkušnji med tukajšnjimi ruševinami leta 2013 izdal glasbeni album, poimenovan po zaselku, Mussara. Njegova alternativna glasba spominja na psihedelični rock.
Po Gaudíjevi poti
Mussaro je vredno obiskati, tudi če ne verjamete v paranormalne pojave. Zapuščeno naselje na prepadnem robu planote se ponaša z atraktivnimi razgledi na vinorodno pokrajino. Globoko spodaj v bližini mesta Reus leži vas Riudoms, katere okolica je bila nekdaj znana po čarovnicah, duše prednikov pa so varovale kmetije. Domačini so pričali tudi o nenavadnih svetlobnih pojavih na poljih.
Na posestvu El Mas de la Calderera je preživljal otroštvo eden najbolj znanih španskih arhitektov, Antoni Gaudí (1852–1926). Tu je začel občudovati naravo, ki je postala navdih za organske oblike, harmoničnost in ukrivljene linije, ki so pozneje zaznamovale njegovo arhitekturo. Ta naj bi bila povezana tudi z mistiko, simboliko in duhovnostjo. Hišo si je mogoče ogledati po vnaprejšnjem dogovoru. Še več o Gaudíju boste izvedeli v bližnjem mestu Reus, kjer je urejen interaktivni muzej. Gaudí je tu končal osnovno šolanje in se pripravljal na vpis na arhitekturo, študij in poklicno pot pa je nadaljeval v Barceloni, kjer stoji njegovo najbolj veličastno delo, bazilika Svete družine (Sagrada Familia).
V Reusu se je vredno podati po Gaudíjevi poti, speljani mimo krajev, povezanih z njegovim življenjem, in najbolj atraktivnih modernističnih zgradb z začetka preteklega stoletja. Med temi je posebno zanimiva hiša Navas. Ponaša se z bogato okrašenim pročeljem, vitraji, mozaiki in številnimi secesijskimi elementi, pa tudi s kančkom skrivnostnosti, saj je med gradnjo v nenavadnih okoliščinah umrlo nekaj delavcev. Nekateri obiskovalci pričajo o občutku prisotnosti nevidnih oseb in nepojasnjenih zvokih. Najprivlačnejši del mesta je glavni trg Mercadal, na katerem lahko doživite utrip lokalnega življenja, kot ga je poznal že Gaudí. Za najlepši razgled se je vredno povzpeti na več kot 60 metrov visok zvonik gotske cerkve Sant Pere.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
