Najpogostejši komentarji pred najinimi potovanji na Bližnji vzhod so: »Ali res morata potovati? Tam je vojna. Želimo vama srečno vrnitev.« Hvala, spoštovani sorodniki in prijatelji ter znanci, za dobre želje. Živa in zdrava sva se vrnila tudi oktobra letos. Na tem delu našega planeta je vojno čutiti na vsakem koraku. Toda prebivalci Bližnjega vzhoda si kot vsi zemljani želijo predvsem miru!

Najino potovanje z brniškega letališča se je začelo z zamudo. Okence za sprejem potnikov do Istanbula je bilo že nepreklicno zaprto. Vse najine razlage o zastojih na slovenskih avtocestah niso zanimale nikogar razen turške letalske posadke, ki se je še vedno spominjala moževega posredovanja na enem izmed prejšnjih poletov. Mož, zdravnik po poklicu, je uspešno pomagal nezavestnemu potniku na letu v Evropo. Kljub zamudi sva se, zahvaljujoč posadki, lahko vkrcala na letalo. Vsi potniki so bili zdravi, nobenih zdravniških posredovanj ni bilo potrebnih. Z zanimivo sopotnico, poslovno gospo z Obale, smo srečno pristali v Istanbulu.

Istanbul

V tem mestu imajo velike težave s prometom. Zastoji na vpadnicah grenijo življenje predvsem taksistom in posredno tudi njihovim potnikom. Vožnja s taksijem od letališča do centra mesta traja več kot uro. Zelo neprijetno zlasti za starejše potnike, ki se po utrudljivem letalskem poletu želijo spočiti v hotelu.

Sprehod po Istanbulu je vedno znova zanimiv in unikaten, sploh v njegovem zgodovinskem delu, v bližini pokrite tržnice. Ulični prodajalci parfumov so prave maskote mesta. Naivne turiste jim uspe prepričati, da prodajajo originalne parfume najboljših znamk, na primer Chanel 5. In to po polovični ceni.

Težko je najti gostinske lokale, v katerih vam postrežejo z alkoholom. Spominjam se pripetljaja v emiratu Šardža, spalnem naselju Dubaja.