V zadnjem času ste kolekciji PolonaPolona dodali skodelice, na katerih so Prince, John Lennon in Freddie Mercury, torej ste trenutno v obdobju, ko vas najbolj navdušuje glasba?
Na skodelicah v resnici niso Prince, John Lennon in Freddie Mercury. Ti so čisto preveliki, da bi jih stlačila na našo majhno skodelico. Pa še upirati bi se znali (smeh). So me pa ti glasbeniki navdihovali, ko sem delala skodelice »Freddie«, »John« in »the purple one«. Že nekaj časa zavzeto brskam po foto arhivih rokenrola šestdesetih in sedemdesetih let. Všeč so mi, ker imajo rokenrol bogovi tistega časa štrleča ušesa, slabe zobe, prepotene frizure in pivske trebuščke. Vse je tako divje, spontano in nenastavljeno. Mislim pa tudi, da so bila sedemdeseta eno najboljših glasbenih obdobij.

Prve skodelice sem naredila pred petimi leti, narisane so bile na roko, vseh deset sem prodala na sejmu Artish v Kinu Šiška. Kar kolcalo se mi je od vznemirjenja, ko je šla zadnja in sem klicala moža, da naj gre takoj zdaj kupit še skodelic, pa še flumastre naj mi prinese.   

Študirali ste modno ilustracijo, ukvarjali ste se tudi s kostumografijo, a vaša pot je šla v drugo smer, stran od mode, zakaj?
Moda je kruta šefica. Sploh si ne predstavljam, kako slovenski modni oblikovalci preživijo. Stroški izdelave so grozno visoki, kreacije moraš prodati v dveh ali treh mescih, vsi ti razlagajo, da v trgovini H&M kupijo takšno obleko, ma, kaj takšno, še boljšo, za 7,99 evra. Ti se pa ukvarjaj s šiviljami, dragim blagom, kapricami strank ali, bog ne daj, z nevestami. Tako ali tako pa veliko raje rišem, zato slovo od mode ni bilo toliko slovo kot pobeg.

Se še spomnite skodelice, s katero se je vse začelo?
Prve skodelice sem naredila pred petimi leti, narisane so bile na roko, vseh deset sem prodala na sejmu Artish v Kinu Šiška. Kar kolcalo se mi je od vznemirjenja, ko je šla zadnja in sem klicala moža, da naj gre takoj zdaj kupit še skodelic, pa še flumastre naj mi prinese. Potem sem sveže narisane skodelice prodajala skupaj z navodili za »fiksiranje« flomastra: »peči v pečici, na 200 stopinj, dve do tri ure«. Kak hec!



Iz katere skodelice trenutno pijete kavo?
Zdaj, ko klepetamo in sem na zadnji kavi danes, jo pijem z Davidom, prvo jutranjo pa sem popila z Dijano.

Poleg ilustracij skodelice krasijo tudi duhoviti zapisi, od kod vam ideje?

Sem si še kar otežila življenje z napisi in opisi karakterjev na naših skodelicah, a se mi zdijo tako pomembni in zabavni, da sem pripravljena vložiti dodaten dan v dober napis in opis. Pomembno je, da veš, s kom piješ kavo. Na primer ta opis Johna se je lepo posrečil: »John, ta hroščkast. Za mir na svetu se je pripravljen slečt do nacga, hodit po svetu z obupno brado,  prebarvat dnevno sobo na belo in nabavit bel kavč. Popularnejši od jesusa, ljubosumen.« Ideje pridejo takrat, ko jih iščem. Ko poskušam. Praskam. Prepisujem. Gledam, kaj so naredili pred mano. Premetavam besede in črke. Prosim za pomoč. Berem wikipedijo. Gledam filme. Berem knjige. In vem, da je stvar dobra, ko je tako preprosta, da vsi rečejo: »jebela, tole je bilo pa ja čist ajnfah.«

Moj trenutni projekt je, da grem vsak teden do ene znamenitosti ali cerkvice in jo narišem, potem pa se še malo podučim, iz katerega časa je, kdo jo je zidal, kdo se je jezil, ko so jo zidali, kdo je delal izgrede, še preden je stala in podobne reči. Zadnja, ki sem jo risala, je trnovska cerkev.   

Kakšni so načrti za prihodnost?

Najbolj vznemirljiv načrt bližnje prihodnosti je, kar papirnatega kuham skupaj z Mladinsko knjigo. Letos bomo imeli prvič tudi koledar, ki bo navdihnjen s slovensko popevko. Zelo se ga veselim. Pa cel kup limitiranih edicij, ki bodo na voljo samo na naši spletni strani in na facebooku, imeli bomo krožnike, sklede, velike servirne krožnike, printe ... Za poletje 2018 pa fantaziramo še o majicah s kratkimi rokavi in torbah za na plažo.

Glede na izbor likov, ki so se že znašli na vaših skodelicah, sklepam, da vas navdušujeta literatura in popkultura, imam prav?

To imam res rada, pa zgodovino in etnologijo tudi. Moj trenutni projekt je, da grem vsak teden do ene znamenitosti ali cerkvice in jo narišem, potem pa se še malo podučim, iz katerega časa je, kdo jo je zidal, kdo se je jezil, ko so jo zidali, kdo je delal izgrede, še preden je stala in podobne reči. Zadnja, ki sem jo risala, je trnovska cerkev. Narisala sem jo,  ko sem peljala hčeri na ogled Plečnikove hiše v njeni bližini.



Verjetno skodelice prodajate tudi v tujino? Zaradi družabnih omrežij je svet majhen in gotovo brez težav dosežete nove kupce.

Ah, naš svet je v resnici še kar majhen in med vsemi temi imenitnimi instagramovci, facebookerji in blogerji se nas opazi samo, če zelo iščeš. Na srečo se zdimo še kar zabavni ta zgornjim in ta spodnjim sosedam, Hrvaški, Avstriji, Nemčiji in Češki, ker nas ostali ne opazijo kaj dosti. Verjetno pomaga, da sodelujemo s trgovinami v teh državah in nas tam vidijo. 

Kdo je naslednji junak, ki bo dobil svojo skodelico? 

Napovedujem ga, to je Kieth. Naredili jih bomo 150, vsi bodo numerirani in ne nameravamo ga ponavljati. Upam, da bom z njim kofetala že v začetku novembra.