Za podrobnejšo sliko stanja v družbi bi bila potrebna natančnejša analiza od tega, kar sami opažamo in zaznavamo. A vendar – šteje tudi to. Izživljanje sebičnosti in brezbrižnosti je zadnje tedne še najbolj vidno v podiranju vsega pred seboj – zato, da se spremenjenim okoliščinam navkljub prestavimo v formo poletja, ki nam je znana. Vse za lastno ugodje.
Že res, da smo ljudje različni (tudi legalizacijo vsak razume po svoje) in v družbi ni nič takega, če kdo reče, da konoplja ni tako zelo močna droga. A to je v kulturi dobrega počutja močan dejavnik tveganja za razvoj zasvojenosti med mladimi. Uporaba konoplje med odraščanjem škodi.
Kakorkoli, ko je kolegica Nika Vistoropski v intervjuju – celotnega preberite v poletni izdaji revije Onaplus – z mag. Miranom Pustoslemškom, dr. med., psihiatrom, vodjem Enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor in kulturnim antropologom, spregovorila tudi o povezavi stanja v družbi s številom kriminalnih dejanj, tudi tistih, povezanih s smrtnimi izidi, je sogovornik dal vedeti, da so med okoliščinami umorov in razlogov zanje, ki za zgodovinske statistke niso nič novega – denimo alkohol je v naši družbi že dolgo –, v zadnjih tridesetih letih številne nezakonite substance. »Permisiven pogled na njihovo neškodljivost pa pokaže, da se ne zavedamo, kako škodljive so za tiste, ki že tako trpijo za posledicami določenih psihičnih motenj. Kombinacija psihoaktivnih substanc in določenih psihičnih motenj lahko pripelje do težkih agresivnih dejanj.«
Vemo, kriza naplavi marsikaj. Menda naj na tiste, ki redno ali občasno segajo po mamilih, ne bi vplivala; ljudje jih uživajo iz različnih razlogov. A treba je upoštevati, da veliko ljudi doživlja stres, depresivne simptome … Posebno skrb vzbujajoča pa je starost začetnikov v iskanju bližnjic do ugodja, ki jih »obljublja« omama. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo na pogostost uporabe kokaina in ekstazija, najbolj razširjena je konoplja. Več: po mednarodni raziskavi o razširjenosti uporabe konoplje med 15-letniki se slovenski uvrščajo v sam vrh – med fanti v povprečju 15 odstotkov in med dekleti 11 odstotkov jih je že kdaj v življenju poskusilo konopljo. Raziskava HBSC – Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je bila leta 2018 v Sloveniji prvič izvedena tudi med 17-letniki in po izsledkih jih je konopljo že kdaj uporabilo 42,5 odstotka oziroma skoraj vsak drugi. Kot navajajo na NIJZ, je eden od vzrokov za razširjenost uporabe konoplje precejšnja dostopnost. Kaj menite o tem, da polovica 15-letnikov in dve tretjini 17-letnikov meni, da lahko pridejo v naslednjih 24 urah do konoplje lahko ali zelo lahko?!
Že res, da smo ljudje različni (tudi legalizacijo vsak razume po svoje) in v družbi ni nič takega, če kdo reče, da konoplja ni tako zelo močna droga. A to je v kulturi dobrega počutja močan dejavnik tveganja za razvoj zasvojenosti med mladimi. Uporaba konoplje med odraščanjem škodi. Tako NIJZ: »Kanabinoidi pri otrocih in mladostnikih vplivajo na razvoj tistega dela možganov, ki je odgovoren za obdelavo sprejetih podatkov in za miselne procese, ki pripeljejo do reševanja problemov in sprejemanja odločitev. Pri redni uporabi se te sposobnosti zmanjšajo, posebno pri tistih, ki so začeli uporabljati to drogo pred 18. letom. Zgodnejši ko je začetek uporabe, večja je verjetnost, da se uporaba nadaljuje, se razvije zasvojenost in pride do škode kasneje v življenju ter se razvijejo duševne težave.«
Če že sprejmemo, da so bili ljudje vedno z nečim zasvojeni, se je vendar treba osredotočiti na to, kako v svetu, ki je vse bolj odtujen in v katerem je na razpolago vse in takoj, omogočiti več zdrave izbire. Ker odvisnost je kot kronična bolezen, ki lahko traja vse življenje.
Poletje je ... čas, da se končno zares posvetite sebi in svojim otrokom. Srečno!
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: