Nagrado bodo gledališki in filmski igralki Marinki Štern izročili zadnji dan tega najstarejšega slovenskega gledališkega festivala, 27. oktobra, v obrazložitvi letošnje prejemnice pa je strokovna komisija zapisala, da Šternovo odlikujejo igralska predanost, vrhunskost in unikatnost. »Je suverena igralka, ki je vedno pripravljena iz neznanega narediti znano, povezati nepovezljivo, predvsem pa z natančno igralsko prezenco začarati in včasih kar uročiti gledalke in gledalce,« so navedli.
Šternova, rojena 19. maja 1947 na Jezerskem, je leta 1975 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani in se zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču, ki mu je zvesta do današnjega dne, tam je ustvarila že skoraj osemdeset vlog, med njimi mnogo takšnih, ki so se zapisale v gledališko zgodovino (v predstavah kot so bile (Peržani, Missa in a minor, Ujetniki svobode, Šeherezada, Odisej in sin ali Svet in dom, Susn, Naloga, Fragile!, Eno in drugo, Zločin in kazen). Občasno je ustvarjala tudi v drugih slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih, nastopila pa je tudi v televizijskih in radijskih produkcijah (filmi Carmen, Sladke sanje, Predmestje, Lahko noč, gospodična …).
Festival Borštnikovo srečanje se bo začel v ponedeljek z mednarodno konferenco o razvoju novih občinstev Prečiti meje, s katero letos nadgrajujejo lani uvedena nova programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče. Jedro festivala ostaja izbor uprizoritev pretekle gledališke sezone v Sloveniji, ki se potegujejo za festivalske nagrade. Letošnji selektor tekmovalnega programa Matjaž Zupančič se je odločil za 12 naslovov, skupno pa bo v 14 dneh festivala po napovedih umetniškega direktorja Aleša Novaka na ogled 42 gledaliških uprizoritev, kar predstavlja enega največjih festivalskih obsegov doslej.
Festival Borštnikovo srečanje organizirajo od leta 1966, čeprav je takšno ime dobil šele leta 1970, ko so prvič tudi podelili osrednjo nagrado za igralsko ustvarjalnost Borštnikov prstan. Prvi je tako leta 1970 pripadel ženski predstavnici, Elviri Kralj, naslednje leto pa moškemu kolegu, Vladimiru Skrbinšku in izmenjevanje med moškim in ženskim spolom se je tako ohranilo vse do danes. Od leta 2010 so prstan prejeli Janez Hočevar, Milada Kalezić, Igor Samobor, Olga Kacjan, Vlado Novak, Ljerka Belak, Dare Valič in Saša Pavček, lani pa Janez Škof.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: