Otroci ne smejo postati starši svojim staršem

Spoštovana gospa Staša,

pogosto se zgodi, da upokojitev prinese hud stres. Delo navsezadnje prinaša trdno strukturo uporabe časa, množico medosebnih stikov, ki dajejo občutek sodelovanja in pripadnosti ter skupnega prizadevanja. In s tega vidika je upokojitev vsekakor lahko doživeta kot razlog za izgubo naštetega, kar pa resno ogrozi psihično varnost in mir posameznika. Za starostnike lahko pomeni vstop v občutja praznine in čutijo, da so potem nepotrebni in necenjeni. Veliko se jih tako ujame v nezadovoljstvo, svojo pomembnost pa na primer izražajo in čutijo –kot pri vas –s pretirano kontrolo in kritiko. Zato je izredno pomembno, da ostarela zakonca pomagata drug drugemu ostati čim bolj funkcionalna ter da tudi otroci, ne glede na to, da skrbijo za ostarele starše, do njih ohranijo spoštljiv odnos otroka do staršev in ne postanejo starši svojim staršem.

Namreč, prav spoštovanje ostarelih staršev odpira možnost, da bodo ostali odgovorni in ohranili svojo funkcijo. V nasprotnem se lahko zgodi, da bodo postali pretirano odvisni od svojih odraslih otrok in postajali vedno bolj nemočni, nekompetentni ter zahtevni, medtem ko bodo otroci žrtvovali svoje družine in podpirali propadanje svojih staršev. Največ, kar lahko odrasli otroci dajo ostarelim staršem, je, da maksimalno podpirajo raven njihovega funkcioniranja in ne njihove nemoči in odvisnosti.