Knjige za na plažo: kaj to sploh so in ali je res treba vzeti na dopust lahkotno čtivo?

Ko sem se pred odhodom na morje odpravila v knjigarno, sem srečala znanko in pogovor je hitro nanesel na to, kaj najraje bere med poletnim oddihom. Povedala mi je, da ni razlike v tem, ali bere na morju ali doma. »Zakaj bi med dopustom brala lahkotno čtivo ali ljubezenske romane, če jih ne maram?« je dejala.

Ob tem sem pomislila, zakaj knjige za na plažo še vedno tako pogosto povezujemo z ljubezenskimi romani in napetimi kriminalkami.

Kaj sploh pomeni »knjiga za na plažo«?

Kot že izraz pove, je knjiga za na plažo seveda takšna, ki jo beremo na plaži – ali pa ob jezeru oziroma na kakšni drugi dopustniški destinaciji.

»Pojem knjiga za na plažo je v sodobni književnosti postal tako vsestransko prisoten, da imamo občutek, kot da je obstajal že od nekdaj. V resnici se je izraz pojavil šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer predvsem v strokovnih publikacijah s področja knjigotrštva, kot sta Booklist in Publisher’s Weekly.

Šele po letu 2000 je prešel v splošno rabo in postal del besedišča. Težko je natančno določiti, kdaj se je izraz prvič pojavil, a mnogi avtorji so ga začeli uporabljati poleti leta 1990; kar navaja na misel, da nekje obstaja spreten knjižni publicist, ki se zaveda, da je prav on skoval ta izraz za neko izdajo tistega poletja,« so pred leti zapisali v Guardianu.

Knjige, ki so se vrsto let pojavljale na seznamih priporočil za poletno branje v revijah, so bile večinoma romance in napete kriminalke. Oblikovane pa so bile tako, da so bralke pritegnile z živahnimi platnicami in igrivimi ilustracijami. Namenoma sem napisala bralke, saj se je poletno branje večinoma povezovalo z ženskami, češ da berejo lahkotno literaturo, medtem ko naj bi moški brali »resno literaturo«, recimo ruske klasike. Čeprav na plaži nisem videla ravno veliko moških, ki bi brali Dostojevskega (no, razen svojega očeta).

Knjige, ki so se vrsto let pojavljale na seznamih priporočil za poletno branje v revijah, so bile večinoma romance in napete kriminalke. Foto: Shutterstock.

Knjige pisateljice Jennifer Weiner pogosto uvrščajo med »branje za na plažo«, vendar je to oznako dolga leta zavračala, preden jo je naposled sprejela. O tem je pisala tudi v eseju za Goodreads leta 2020: »V tej oznaki ni težko zaznati pridiha seksizma, ki diši po kremi za sončenje. Napete in zabavne knjige, ki jih pišejo moški ali so namenjene njim, označujejo kot trilerje, kriminalke, ali včasih preprosto kot knjige, medtem ko so dela avtoric deležna najrazličnejših oznak – od 'chick-lit' in ženske literature do kakovostnejše ženske proze, družinske proze in, no, knjig za na plažo.«

PREBERITE ŠE -> Priporočamo: deset knjig, ki vam bodo polepšale dopust

Branje kot beg od realnosti

V zadnjih letih je izšlo veliko knjig, ki jih založbe oglašujejo kot popolno poletno branje. Včasih je oznaka »branje za na plažo« tako očitna, da je razvidna že iz samega naslova. Takšni primeri so knjige Roman za plažo (Emily Henry), Vsako poletje zatem (Carley Fortune) in Poletje, ko sem postala privlačna (Jenny Han).

»Knjige, označene kot »poletno branje« (ali »branje za na plažo«), običajno dajejo prednost zgodbi in likom pred jezikovnim slogom in vsebinsko zahtevnejšim temam. Nekateri to razumejo kot namig, da je takšna knjiga manj resna ali manj vredna bralčevega časa,« je za CNN zapisala Harmeet Kaur.

Toda, kaj bomo brali na dopustu, je stvar osebne odločitve. Nekateri med počitnicami najraje posežejo po obsežnejših delih prav zato, ker imajo končno čas, da se vanje poglobijo. Drugi iščejo knjigo, ki jo bodo prebrali na mah in se ne morejo odtrgati od nje. Vse več člankov s priporočili za poletno branje vključuje različne žanre, in ne le “top romance, ki bodo polepšale vaš dopust”, saj so okusi različni.

Tisti, ki si poletnega oddiha ne predstavljajo brez dobre knjige, bodo najbrž skrbno sestavili seznam čtiva in se vprašali, s katerimi knjigami želijo preživeti poletje. Kot to naredim tudi sama. To poletje sem bila še posebej vzhičena, ker je izšlo toliko dobrih knjig, da me je na neki toči zagrabila panika. Bom imela čas, da preberem vse, kar si želim? In katerih knjig naj se najprej lotim?

Med izbiranjem čtiva sem se vprašala: Naj dopust preživim ob zgodbah, ki mi omogočajo pobeg v drug svet in odmik od realnosti? Naj ta čas namenim ukvarjanju s knjigami o družbeno-političnih temah? Naj upoštevam priporočila prijateljice, ki ima knjižni klub? Ali pa naj preberem »knjige leta 2026«, sodeč po New York Timesu in Guardianu?

No, na koncu sem spakirala cel kup knjig in na morju obsesivno brala, kot da bo jeseni konec sveta in ne bo mogoče prebrati niti ene strani več.

Ali obstaja popolna knjiga za dopust?

Večina bralk in bralcev želi s knjigo odpotovati v drug svet, vendar ne gre za univerzalno izkušnjo. Nekateri želijo med branjem spoznati kulturo in zgodovino neke države, druge zanimajo (avto)biografije, tretji naravnost uživajo v tem, da skušajo razvozlati skrivnosten umor … Nekatere nagovarjajo družbeno-politične teme, nekateri pa prisegajo na romane iz zbirke Moderni klasiki. In najbrž se najdejo tudi takšni, ki jih zanima, kako ne zavoziti zakona in upajo, da jim bo knjiga pri tem pomagala.

V zadnjih letih je izšlo veliko knjig, ki jih založbe oglašujejo kot popolno poletno branje. Včasih je oznaka »branje za na plažo« tako očitna, da je razvidna že iz samega naslova. Foto: Shutterstock.

Zame potovanje v druge svetove pomeni zmožnost vživljanja v druge – četudi mi gre včasih protagonistka romana tako na živce, da mi še ponoči ne pusti spati (ker se sprašujem, kako je lahko tako trapasta). To se mi je pred kratkim zgodilo med branjem knjižne uspešnice Yesteryear (Caro Claire Burke), kjer je glavna junakinja »tradwife«.

Toda ravno zaradi knjig, kjer me liki izzovejo in se preizprašujem o svoji zmožnosti empatije, se lažje znajdem v odnosih. V tem smislu so knjige moj moralni kompas. Ker me opomnijo, da ima vsak svojo zgodbo in razloge, zaradi katerih sprejme odločitve, s katerimi se morda ne strinjam, a jih po branju lažje razumem. 

Knjiga za na plažo je torej lahko vsaka, ki nam polepša dopust. Morda jo bomo pozabili kmalu zatem, ko jo bomo odložili. Morda pa bomo o njej razmišljali še nekaj dni po vrnitvi z morja. 

Ne verjamem, da obstaja popoln žanr in popolna knjiga za na plažo. Tako kot ne obstaja popolna destinacija za dopust. Ker je to za vsakogar nekje drugje.

A verjamem, da obstajajo knjige, po katerih si zapomnimo poletje.

Knjige, ki zaznamujejo poletje

Prepričana sem, da nisem edina, ki si poletja zapomni po prebranih knjigah. Leta 1994 je bila to V vrtincu, avtorice Margaret Mitchell, ki mi jo je podarila stara mama. Šlo je namreč za stavo: če jo preberem, mi jo podari. Bili sta dve »debeli« bukvi, ker je bila preobsežna, da bi izšla v enem delu, a sem ju prebrala. In na koncu poletja mi ju je res podarila. Počutila sem se, kot da sem prejela zlato medaljo. Ker takrat nisem bila navdušena bralka, za razliko od stare mame, ki je prebrala skoraj celoten opus Dostojevskega. V ruščini!

Z nasmehom se spominjam tudi poletja 2004, ko sem bila čisto nora na Kalipso od Vesne Milek. Brala sem jo na Hvaru in si želela, da bi bila tako strastna in drzna kot protagonistka romana Rebeka. No, pa tudi tako nadarjena za pisanje kot Vesna.

Leta 2017 sem se zaljubila v pisanje Elene Ferrante, ko sem prebrala Genialno prijateljico. Z morja sem se vrnila z drugim delom Neapeljskega cikla, ki sem ga kupila v Zagrebu (ker v slovenščini še ni izšel).

Tudi lansko poletje me je spremljala Elena Ferrante, saj me je mož presenetil, in mi že prvi večer na morju, podaril knjigo Na robovih: o užitkih branja in pisanja.

PREBERITE ŠE -> BookTok vpliva tudi na slovenske bralce (v knjižnicah pa se dogaja nekaj nenavadnega)

In ko smo že pri možu. Tudi on je navdušen bralec, ki si tako kot jaz, poletje zapomni po knjigah. Poletje 2002, ko je bil na absolventu, je preživel s Shakespearom (zraven je vzel kar tri njegove knjige). Ko sva se leta 2016 prvič odpravila na Krk, je bral Rilkejeve Zbrane pesmi. Poletje 2017 si je zapomnil po Rdeči knjigi od Junga in HHhH od Laurenta Bineta. Poletje 2024 po Alkimistu. Lani pa je užival med branjem Sage o Zemljemorju, avtorice Ursule Le Guin. Toliko torej o tem, da moški na plaži berejo le klasike (čeprav jih Vasja sicer obožuje).

Katera knjiga bo zaznamovala letošnje poletje, še ne vem, ker me čaka še veliko odličnega čtiva. In čeprav jih ne bom brala na plaži, se veselim prav vsake od njih. Ker me prestavijo v druge svetove. Kar je še posebej dragoceno, kadar resničnost postane preveč utesnjujoča in neprijetna.