ON

Jure Franko: Na Japonskem ljubezen, v Ameriki prvo rojstvo

Nepozaben spomin sega v otroštvo, ko je bilo vse še igra. Pa na Sarajevo 1984, ko vse skupaj ni bilo več igra.
Fotografija: Jure Franko, nekdanji alpski smučar, dobitnik olimpijske medalje. Foto: Jure Eržen
Odpri galerijo
Jure Franko, nekdanji alpski smučar, dobitnik olimpijske medalje. Foto: Jure Eržen

Jure Franko. Ime, ki ne živi le v zapisih zgodovine, temveč v srcih premnogih ljudi. Tistega zimskega 14. februarja 1984 je kot komaj 21-letni fant na belinah Sarajeva presegel sanje – in Sloveniji ter Jugoslaviji podaril prvo olimpijsko odličje. Rodila se je legenda.

Rodil se je Jurek, ki ga imajo v Sarajevu še danes raje kot burek in so mu v znamenje trajne hvaležnosti podelili naziv častnega meščana. S svojo preprostostjo in toplino je osvojil ljudi prav tako kot snežne strmine. Pot ga je nato vodila v poslovni svet Japonske in Amerike, zdaj pa skupaj z ženo, priljubljeno pevko Simono, ustvarja svetove zgodb in glasbe ter kot producent stoji za nadvse uspešnimi muzikali.

Že pred letošnjimi olimpijskimi igrami nam je simpatični in mladostni Jure Franko zaupal nekaj svojih navdihujočih misli. Sprejemamo jih s hvaležnostjo in ponosom – kot dar nekoga, ki je nekoč začel pisati zgodovino, danes pa to tiho in plemenito nadaljuje.

Dan rad začnem z ... lahko glasbo.

Vodilo, ki se ga dosledno držim ... je odvisno od živ­ljenjskega obdobja in želja, ki si jih želim izpolniti.

Posebej ponosen sem na ... Mamma mio! in vse druge naše produkcije: Nune v akciji!; Moje pesmi, moje sanje; Briljantino ...

Nepozaben spomin sega ... v otroštvo, ko je bilo vse še igra. Pa na Sarajevo 1984, ko vse skupaj ni bilo več igra.

Rad se umaknem ... pred televizor in gledam kaj popolnoma brez­veznega.

Šport mi pomeni ... lepo preživljanje prostega časa in vse pomembnejši dejavnik za splošno zdravje.

Na pozno zimsko popoldne razmišljam ... o dobrih starih zimah, ko je bil v dolinah še sneg.

Rad se družim ... z ljudmi, ki niso zavistni.

PREBERITE ŠE -> Izak Košir: Biti del takšne družine je lepo, a hkrati težko breme

Izziv za prihodnost ... še čakam.

Na Japonskem ... sem se zaljubil v Simono.

V Ameriki ... se nama je rodil prvi otrok.

Radovljica ... je eden najlepših krajev na svetu.

Foto: Joco Žnidaršič
Foto: Joco Žnidaršič

Kraj, kamor se rad vračam ... povsod, kjer sem že bil in se imel lepo.

Poletje ... prevroče.

Sarajevo 1984 ... ni slabo – za 21-let­nega mulca (smeh).

PREBERITE ŠE -> Mitja Kodarin: svoboda glasbe, odgovornost gasilca

Muzikal, ker ... in če me spravi do solza.

Verjamem v ... družino.

Moja družina ... je to, v kar verjamem.

Vedno znova bi ponovil ... dobro predstavo.

Najboljši nasvet mi je dal ... oče, ko so mi začeli izpadati lasje. Rekel je: »Ne se sekirat!«

Stvari, ki jim je na ves glas treba reči da ... tistim, v katere verjameš (pa tudi, ko naši v zadnji sekundi zadenejo zmagovito trojko).

Sreča je ... trenutek, za katerega si lahko le želiš, da se čim večkrat ponovi.

Preberite še:

V prodaji