Prostovoljci se ne usmerjajo v napade na konzervativna ali splošna mnenja, temveč poskušajo zgolj spremeniti ton pogovora, ustaviti nevihte sovražnega govora in Facebook preobraziti v bolj prijazen prostor komunikacije. Več deset tisoč uporabnikov, razpršenih po celi Evropi in drugje po svetu, so opazili tudi vodilni na Facebooku in jim ponudili pomoč z brezplačnim oglaševanjem, s katerim lažje organizirajo sestanke in akcije umirjanja pogovorov.

Najpogosteje sledijo razpravam pod objavami medijev, kjer so komentarji pogosto polni sovražnega govora. Ena izmed prostovoljk vsak dan umirjanju niza komentarjev posveti tri ure svojega časa. Za sodelovanje se je odločila, ker je kot Nemka, ki je pogočena z državljanom Ugande, zgroženo spremljala protibegunsko retoriko na družbenih medijih. »Kot rasno mešani par v pretežno svetlopolti Nemčiji, sva zelo izpostavljena. Najina potreba, da nekaj spremeniva, je postala močnejša. Ne predstavljam si, da bo morala najina hči zrasti v takšnem okolju in brati take komentarje. Ta kultura mi ni všeč,« je za BBC dejala Nina, prostovoljka iz Nemčije.

V Nemčiji največ sovražnega govora na Facebooku pritegnejo objave o azilantih in protestih glede podnebnih sprememb. Komentarji so polni rasizma, groženj in tudi drugih izjemno žaljivih besed, je dodala Nina.

Gibanje ima svoje korenine na Švedskem (#JarArHar), sprožila pa ga je v Iranu rojena novinarka Mina Dennert. Pred tremi leti je opazila, da je družbene mediji preplavilo sovraštvo, zato se je na miren in neagresiven način začela boriti proti rasističnim komentarjem. »V življenju sem se soočila s tolikšno mero rasizma, da me ni bilo prav nič strah narediti novega koraka. Ko sem za pomoč prosila še druge ljudi, so takoj pristali,« je pojasnila Mina. Švedska skupina ima danes 75 tisoč članov, vse več pa jih je tudi v Italiji, Franciji, na Slovaškem in Poljskem ter v Veliki Britaniji. V Nemčiji gibanje #IchBinHier šteje 45 tisoč članov, skupaj pa je na Facebooku že 14 ključnikov v različnih jezikih, a z enakim ciljem.