Trije izleti po Sloveniji, kjer tudi sredi poletja ne boste trpeli vročine

Ko pritisne poletna vročina in temperature vztrajajo nad 30 stopinjami Celzija, je pobeg v naravo ena najboljših odločitev. Slovenija skriva številne kotičke, kjer nas namesto razgretega asfalta pričakajo osvežujoč gorski zrak, mrzla voda ali prijeten hlad podzemlja. Od kraških jam s stalno nizko temperaturo do alpskih izvirov in slikovitih sotesk, možnosti za ohladitev je veliko. Takšni izleti niso le prijeten oddih od vročine, temveč tudi priložnost za odkrivanje izjemnih naravnih lepot in zanimivosti. Izbrali smo nekaj predlogov, kje se v najbolj vročih dneh lažje zadiha.

Plužna, Gljun in Vrije: Hlad pod Kaninskim Pohorjem 

Do vasice Plužna vodi več poti. Ena od njih se začne kmalu po tem, ko na desni strani ob glavni cesti Kobarid–Bovec pozdravi mogočni slap Boka. Približno tri kilometre pred Bovcem zavijemo levo, sledimo oznakam za Dolino miru in se po ozki asfaltirani poti peljemo mimo igrišča za golf do makadamske ceste, ki se tik za igriščem začne vzpen­jati. Pot je sicer prevozna, a se je v jutranjem ali večernem hladu po njej bolje odpraviti peš. Po približno pol ure hoje pripelje do gručaste vasice z značilnimi hišami, kjer kažipot usmerja proti akumulacijskemu jezeru. Umetno jezero oziroma v betonsko kotanjo ujeta kristalno čista voda, ki se tja steka izpod gora, je ne­dvomno nekaj posebnega. Tudi zaradi osupljivega odseva okoliških gora na njegovi gladini.

PREBERITE ŠE -> Kam na izlet v vročih dneh? Na te vrhove se lahko povzpnejo tudi otroci

Do potoka Gljun in slapa Virje v vasi Plužna prav tako usmerja kažipot. Potok s slikovito strugo se napaja iz Kaninskega pogorja. Količina vode v njem čez leto izredno niha, ne velja pa to za njegovo temperaturo, ki je ne glede na letni čas približno pet stopinj Celzija. Prav na tem potoku je slap Virje, prelep pahljačast slap, ki očara z videzom ter v bistrem, neokrnjenem tolmunu ponuja nedvomno dobrodošlo ohladitev. Za vrnitev v dolino obstaja več možnosti: od omenjenega jezerca se lahko po stopnicah ob ceveh spustimo do elektrarne, ki jo poganja voda iz zajetja, lahko se vrnemo mimo golfišča ali iz vasi Plužna po kolovozu mimo Radulje do same postaje kaninske žičnice, ki je nekdaj vozila na naše najvišje ležeče smučišče.

Škocjanske jame: podzemni dragulj 

Ko se zunanje temperature povzpnejo visoko nad tridesetico, so idealna priložnost za ohladitev kraške jame, kjer temperatura vse leto znaša okoli deset stopinj Celzija. V Sloveniji je nemalo takšnih draguljev, eden od njih so Škocjanske jame, skrivnostni svet kapnikov, dvoran in galerij, ki je od leta 1986 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Ležijo le nekaj kilometrov od Divače. Pred njimi je veliko parkirišče, ob njem, če si je nismo preskrbeli na spletu, kupimo vstopnico in počakamo na vodnika oziroma vodnico, ki nas popelje v podzemlje. Po vodenem ogledu, med katerim se odpirajo pogledi na enega največjih podzemnih kanjonov v Evropi ter številne druge naravne zaklade, se lahko v poletni sezoni do sprejemnega centra vrnemo na tri načine.

Škocjanske jame. Foto: Mario Krpan/Shutterstock

Obiskovalcem je od maja do septembra na voljo izhod z dvigalom, ki precej olajša povratek, vendar ogled še vedno zahteva nekaj telesne pripravljenosti. Skrajšana različica poti obsega približno tri kilometre in vključuje od 500 do 800 stopnic. Druga pot je malo daljša, najdaljša, tretja, pa je brez dvoma najboljša izbira za vse, ki želijo razkošje Škocjanskih jam doživeti v celoti. Obisk tega izjemnega podzemnega sveta, kjer je treba upoštevati pravila parka: fotografiranje v jami ni dovoljeno, prav tako ni dovoljeno zapuščati označenih poti ali se dotikati kapnikov, je nepozabno doživetje za vse ljubitelje narave, avanture in kulturne dediščine.

PREBERITE ŠE -> Hushpitality: Dopust, po katerem ne boste potrebovali še enega dopusta

Dovžanova soteska: Sprehod v daljno zgodovino 

Dovžanova soteska leži v osrčju Karavank, le nekaj kilometrov od Tržiča. Že več kot 25 let je upravičeno zavarovana kot naravni spomenik, saj gre za geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. V soteski, ki jo je Tržiška Bistrica vrezala globoko v osrčje pogorja in tako razgalila najpopolnejše zaporedje kamnin iz obdobja mlajšega paleozoika, starih med 300 in 260 milijonov let, lahko izberemo različne poti, ki se razlikujejo po zahtevnosti: najkrajšo bodo zmogli tudi mlajši otroci, stari tri leta ali več, lahko pa se preskusimo v hoji po klinih ter ob jeklenici. Dolžina krajše poti je približno 2,7, daljše 4,5 kilometra. Območ­je je pred 300 milijoni let prekrivalo tropsko morje in v njem je mrgolelo morskih živali, zato je v tamkajšnjih skalah nešteto njihovih fosilov. Tudi takih, ki jih ni nikjer drugje na svetu.

Dovžanova soteska. Foto: Ondra Vacek/Shutterstock

Vredno se je podati po celotni soseski in obiskati še Razstavno-izobraževalno središče Dolina. Tam so prikazani fosili in kamnine iz Dovžanove soteske ter znanstvena in poljudna dela o geoloških bogastvih tega predela, na ogled so tudi fosili iz drugih delov Slovenije. V majhnem laboratoriju so na voljo povečevalne lupe, s katerimi je mogoče raziskovati svet drobnih fosilov v pri­pravljenih vzorcih kamnin. Izlet je primeren za popoldanski pobeg od vročine, saj žuboreča reka prijetno hladi ozračje, otroci bodo navdušeni opazovali brzice, slapove in iskali fosile, prav vse pa bo Tržiška Bistrica očarala s svojo fotogeničnostjo.