To je eden najbolj posebnih slovenskih vrtov zdravilnih rastlin, ki bi ga moral obiskati vsak
Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin IIHPS, ki letos praznuje 50 let obstoja, ni le zbirka zelišč, temveč prostor znanja, raziskovanja, ohranjanja naravne dediščine in srečevanja generacij. Njegovi začetki segajo v leto 1976, ko so prof. dr. Tone Wagner, prof. dr. Franc Sušnik in prof. dr. Pavle Bohinc zasnovali idejo vseslovenskega centra za pridelavo in uporabo zdravilnih rastlin. Sprva je vrt obsegal okoli 40 tradicionalnih slovenskih rastlin, zdaj na približno tretjini hektara raste okoli 200 različnih vrst zdravilnih in aromatičnih rastlin iz Slovenije in tujine.
Posebnost vrta ni le bogastvo rastlin, ampak tudi njegova zasnova. Grede so urejene tematsko, glede na učinkovine in področja delovanja posameznih rastlin, zato obiskovalci med sprehodom spoznavajo, katere rastline tradicionalno povezujemo s podporo dihalom, prebavilom, koži, živčnemu ali imunskemu sistemu. Del vrta je namenjen tudi zeliščem slavnih zeliščarskih tradicij, kot sta Hildegarda in Kneipp, posebna greda pa predstavlja strupene in tujerodne zdravilne rastline.
Vrt danes deluje kot raziskovalni, učni in svetovalni prostor. Na IHPS proučujejo rastline, vsebnost učinkovin v njih, bolezni in možnosti ekološke pridelave, obiskovalcem pa ponujajo tudi strokovne nasvete ter prodajo ekoloških sadik. Zelo pomemben del njihovega dela je genska banka zdravilnih in aromatičnih rastlin, s katero pomagajo ohranjati avtohtone slovenske vrste in semena za prihodnje generacije.
Vrt IHPS je najlepši prav zdaj in v poletnih mesecih, ko se razcveti v živobarvno, dišečo učilnico na prostem, ki jo obiskujejo tako odrasli kot otroci, vrtičkarji in vsi tisti, ki to še niso, pa bi morda nekoč radi postali. V času, ko se vse več ljudi vrača k naravi, lokalni samooskrbi in bolj trajnostnemu načinu življenja, žalski vrt ostaja prostor, kjer se srečajo tradicija, znanost in radovednost.
Ob jubileju smo se pogovarjali z doktorico bioznanosti Majo Dobrajc, novo vodjo področja zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS, ki nadaljuje zgodbo vrta, zasajeno pred petimi desetletji.
Dr. Maja Dobrajc, vodja področja zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS. Foto: arhiv IHPS
Vrtnarjenje je pri nas dolgo veljalo za konjiček starejših, v zadnjem času pa postaja trend med mladimi, tudi na družbenih omrežjih. Ali tudi vi opažate, da k vam po informacije in sadike prihajajo vse mlajši?
Zdravilne in aromatične rastline so skozi zgodovino na različne načine navdihovale znanost in ljudi. Sprva so bile edini vir zdravilnih učinkovin, ki so se nato z razvojem tehnologije začele uporabljati v farmaciji in biotehnologiji. Danes, ko se spet vračamo k naravi in se povečuje zavedanje o pomenu biotske raznovrstnosti, vplivu podnebnih sprememb in potrebi po prilagajanju našega življenja naravi, so zdravilne in aromatične rastline ena od priložnosti za visoko kakovostno pridelavo, predelavo in tržno nišo.
Zanimanje za pridelavo in predelavo zdravilnih in aromatičnih rastlin se z leti povečuje, ni le odraz vrtnarjenja in sožitja z naravo, je pomemben člen kmetijskega sektorja in priložnosti za mlade. Ker Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS ni le način ohranjanja različnih vrst rastlin in njihove biodiverzitete, temveč je tudi učni pripomoček, kraj sprostitve in druženja, so naši obiskovalci vse od vrtčevskih otrok do srednješolcev, strokovnjakov, radovednežev in starejših. Kot je pester vrt, so raznolike tudi skupine njegovih oboževalcev. Prebujanje zanimanja za zdravilne in aromatične rastline pri mladih opažamo tudi pri nas. Vse več je mladih parov, družin, mladih prevzemnikov kmetij, spletnih vplivnežev, ki v zdravilnih in aromatičnih rastlinah iščejo priložnost za krepitev dobrega počutja, sprostitev, obogatitev kmetijskih zemljišč in dopolnitev pestrosti pridelave ter tako prepoznavajo njihov tržni potencial.
Narava in njena biotska raznovrstnost mi predstavljata skrivnost, ki jo vedno znova želim odkrivati in razumeti. Ali kot je dejal Albert Einstein: »Poglej globoko v naravo in vse boš bolje razumel.«
Dolgo ste bili edini ponudnik ekoloških sadik v Sloveniji. Zakaj je sploh pomembno, da so sadike ekološke?
Pri ekološki pridelavi sadik je treba dosledno slediti zahtevam, ki veljajo zanjo, in to vse od semena naprej in sejanja v ekološki substrat. V ekološki pridelavi ni dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Njen temelj so naravne zakonitosti, od opazovanja pojava bolezni in škodljivcev in njihovega zatiranja na ekološki način, z uporabo ekoloških agensov, biotičnega varstva, kot so predatorske pršice, do pridelave ekološkega semena, gensko nespremenjenih organizmov, pridelave avtohtonih slovenskih vrst in sort. Sadike gojimo na površini, ki je registrirana kot površina v ekološki uporabi. Organ, ki preverja sadike IHPS v ekološki pridelavi, je KON-CERT. Prav tako so pod nadzorom fitosanitarne inšpekcije pod okriljem UVHVVR. Preverjanje ekoloških sadik poteka v skladu s smernicami vsako leto.
Ekološke sadike pomenijo spoštovanje narave, trajnostni način pridelave, gensko nespremenjene organizme, brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Takšne rastline so prilagojene na naravne razmere in se lažje prilagajajo tudi na podnebne spremembe, razvijejo bolj kakovostno eterično olje, saj pri rasti nimajo dodatnih kemijskih snovi in pospeševalcev rasti. Bolezni in škodljivci se obvladujejo z biotičnim varstvom, s pomočjo naravnih sovražnikov, kar omogoča pridelavo v sožitju z naravo in varno pridelavo tudi na vodovarstvenih ali zavarovanih območjih.
Pri vas deluje tudi semenska banka. Zakaj je pomembno, da v Sloveniji hranimo svoja semena, in ali so slovenska semena morda shranjena tudi v največji semenski banki na svetu na Svalbardu? Lahko pri vas poleg sadik obiskovalci tudi kupijo semena?
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je del Javne službe rastlinske genske banke, v sklopu katere je naše poslanstvo hranjenje 134 akcesij zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki pripadajo 63 različnim vrstam. Zdravilne in aromatične rastline hranimo v obliki semena, v in vitro razmerah in kot sadike v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin. Naloga in cilji rastlinske genske banke je ohranjanje genske raznolikosti, naravne in kulturne dediščine, avtohtonih slovenskih vrst in sort. Najpomembnejše pa je ohranjanje ogroženih avtohtonih slovenskih rastlinskih vrst, ki zaradi različnih dejavnikov, kot so podnebne spremembe, čezmerno nabiralništvo in krčenje naravnih rastišč, prehitro izginjajo. V največji rastlinski genski banki semen, ki je v podzemnem skladišču na norveškem arhipelagu Svalbard, kjer skladiščijo skoraj pol milijona rastlinskih semen z vseh koncev sveta, je shranjenih le nekaj vzorcev vseslovenskih semen.
Pri nas lahko obiskovalci kupijo le sadike, pridelane v skladu z ekološkimi smernicami. Ekološka semena hranimo za ohranjanje in razmnoževanje različnih vrst zdravilnih in aromatičnih rastlin in niso na voljo za nakup.
Katere rastline v vašem vrtu so vam še posebej blizu in zakaj?
Najbolj ponosni smo na velikonočnico (Pulsatilla grandis). Velikonočnica je v Sloveniji zavarovana in uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst, saj jo najdemo le na naravnih rastiščih Boča in na Ponikvi pri Šentjurju. Je edina iz rodu kosmatincev (Pulsatilla), ki ima na dolgem dlakavem steblu pokončen cvet modrovijoličaste barve.
Poleg velikonočnice smo tudi eni redkih, če ne celo edini, ki imamo roženkravt (Pelargonium radens). Rastlina je del slovenskega šopka in jo lahko vidimo tudi na slovenskih nošah, povpraševanje za nakup je iz celotne Slovenije. Poleg lipe in nageljna je bil roženkravt nekdaj simbol slovenskega naroda, tako da ni smel manjkati v slovenskih domovih. Listi rastline so izredno aromatični, zato se uporabljajo za odišavljenje jedi. Njen vonj odganja tudi komarje.
Med posebnosti v našem vrtu pa uvrščamo jiaogulan (Gynostemma pentaphyllum). Je rastlina vzpenjavka iz nekaterih predelov Azije in Kitajske. Pogosto jo imenujejo tudi zelišče nesmrtnosti. Uporablja se v kitajski medicini, pripisujejo ji protivnetno, protimikrobno, antioksidativno, hepatoprotektivno delovanje. Klinične študije so dokazale njen pozitivni učinek pri hiperlipidemiji, debelosti (zmanjšuje trebušno maščobo), sladkorni bolezni tipa 2 (izboljšuje občutljivost na inzulin) in kroničnem psihičnem stresu, saj zmanjšuje anksioznost, stres in utrujenost. Je torej zdravilna rastlina, ki nam je v podporo pri težavah sodobnega časa.
V vašem vrtu torej niso samo slovenske avtohtone zdravilne rastline, ampak tudi tuje. Nekatere so prišle k vam pred davnimi desetletji, ko v javnosti sploh še niso bile dobro poznane, denimo ašvaganda. In vsako leto se trudite dodati kakšne nove. Nam lahko zaupate, katere načrtujete v prihodnje?
Naš vrt se dopolnjuje in ustvarja, raste in se razvija od samega začetka. Poleg omenjene ašvagande (Withania somnifera), ki je rastlina z območij toplega podnebja, kot so Indija, Šrilanka in Pakistan, je bila ena izmed takšnih, ki so jih v naš vrt pred desetletji zanesli iz Italije, citronka (Lippia citriodora). Bila je darilo eni prvih kuratork mag. Cvetki Mastnak Čulk, svoj vzpon pa je doživela zaradi izredne aromatičnosti in odličnih pripravkov v obliki čajev. V prihodnje bomo najprej dodali slovenske avtohtone vrste, kot so avrikelj (Primula auricula), planika (Leontopodium alpinum), clusijev svišč (Gentiana clusii), in tako bogatili našo naravno dediščino, ki zaradi radovednih nabiralcev prehitro izginja. Od tujerodnih aromatičnih rastlin pa si prizadevamo za pridelavo geranije (Pelargonium graveolens), ki se uporablja za destilacijo in aromaterapijo.
Kaj pa vaši obiskovalci, katere rastline najraje izbirajo in kupujejo?
Najbolj pogosta rastlina, po kateri obiskovalci povprašujejo, je roženkravt, saj ga imamo glede na informacije naših kupcev edini v ekološki pridelavi. Prav tako je v poznopomladanskem času, ki se preveša v poletje, veliko povpraševanje po limonski travi (Cymbopogon citratus), steviji (Stevia rebaudiana), poprovi meti (Mentha x piperita) in melisi (Melissa officinalis), ki so ene glavnih zdravilnih in aromatičnih rastlin za pripravo osvežilnih napitkov. Za destilacijo obiskovalci najraje izberejo laški smilj (Helichrysum italicum) in širokolistno sivko (Lavandula spica). Za pripravo izbranih mešanic čajev so najpogostejše rastline citronka (Lippia citriodora), različne vrste met, melisa, ameriški slamnik (Echinacea purpurea) in kitajski ožep (Agastache foeniculum). Najbolj priljubljena rastlina pa je sveta bazilika (Ocimum tenuiflorum).
Za konec še bolj osebno vprašanje: kaj vas je poklicalo na področje biologije, rastlin in naravovarstva?
Moja odločitev za področje biologije sega v kratek trenutek v 5. razredu na Osnovni šoli Dramlje. Sem otrok vasi, iz časov, ko smo otroci popoldneve, počitnice in vikende preživeli zunaj, se lovili, skrivali, tekali po travnikih in gozdu, pomagali starim staršem na kmetijah, uživali v radostih narave in v vsem, kar nam je ponujala od zore do mraka oziroma od šolskega zvonca za konec pouka do večernega klica mame, da je čas za spanje. Na višji stopnji osnovne šole se je moje zanimanje za biologijo – tako človeka kot živali in rastlin – takoj spremenilo v odločitev, da bo to tudi moja življenjska pot. Na gimnaziji v Celju je moje znanje in zanimanje le še raslo. Opravila sem magisterij na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer pa so me vedno bolj zanimale rastline. Tako sem se na Univerzi v Ljubljani vpisala na doktorski študij biotehnologije.
Zdaj sem doktorica bioznanosti in uživam v znanstvenem in strokovnem poslanstvu preučevanja zdravilnih in aromatičnih rastlin. Na IHPS to področje razvijamo v smeri priprave Pilotnega obrata za raziskave in razvoj zdravilnih in aromatičnih rastlin. S to infrastrukturo bomo lahko poglobljeno raziskovali zdravilne in aromatične rastline, njihove učinkovine, tehnologije pridelave in predelave ter prispevali k razvoju celotnega sektorja. Narava in njena biotska raznovrstnost mi predstavljata skrivnost, ki jo vedno znova želim odkrivati in razumeti. Ali kot je dejal Albert Einstein: »Poglej globoko v naravo in vse boš bolje razumel.«
Roženkravt
(Pelargonium radens)
Aromatična rastlina, katere vonj odganja komarje, pomaga pri sproščanju in osvežuje prostor.
Dišeče liste dodajamo sladicam, napitkom ali jih uporabljamo za odišavljanje prostorov.
Uspeva na sončnem mestu, najbolje v loncu ali koritu.
Jiaogulan (Gynostemma pentaphyllum)
- Imenujejo ga tudi zelišče nesmrtnosti. Tradicionalno ga uporabljajo za zmanjševanje stresa, utrujenosti in podporo presnovi.
- Liste najpogosteje pripravljamo kot čaj.
- Za rast potrebuje oporo, polsenco in dovolj vlage.
Ašvaganda (Withania somnifera)
- Znana adaptogena rastlina za obvladovanje stresa in utrujenosti.
- Najpogosteje se uporablja korenina v prahu ali čajnih pripravkih.
- Za rast potrebuje veliko sonca in toplote, pri nas jo pogosto gojimo v loncu.
Laški smilj (Helichrysum italicum)
- Cenjen je v aromaterapiji in naravni kozmetiki, vendar lajša tudi prebavne motnje, menstrualne in menopavzne težave ter blagodejno deluje na dihala.
- Iz rastline za kozmetiko pridobivajo eterično olje in hidrolat. Posušeni cvetovi se uporabljajo za čaj ali kot začimba za jedi.
- Za rast potrebuje veliko sonca in suha, odcedna tla.
Stevija (Stevia rebaudiana)
- Naravno sladilo brez sladkorja. Primerna je za diabetike in ljudi, ki hujšajo.
- Liste uporabljamo za sladkanje napitkov in sladic.
- Uspeva na sončnem mestu, dobro raste tudi v loncu.
Kitajski ožep (Agastache foeniculum)
- Aromatična rastlina s prijetnim janeževim vonjem, ki se tradicionalno uporablja za pomirjanje in boljšo prebavo.
- Iz listov in cvetov pripravljamo čaje.
- Najbolje uspeva na sončnih legah in privablja čebele in druge opraševalce.
Citronka (Lippia citriodora)
- Deluje pomirjujoče in osvežilno, saj ima izrazit limonin vonj, priljubljena je za lajšanje prebavnih težav.
- Liste uporabljamo za čaje, sirupe in osvežilne napitke.
- Najbolje uspeva na sončnem in zavetnem mestu.
Sveta bazilika (Ocimum tenuiflorum)
- V ajurvedi velja za rastlino ravnovesja in vitalnosti, ki deluje proti stresu in pomaga k splošnemu dobremu počutju.
- Liste uporabljamo za čaj ali kot začimbo.
- Za rast potrebuje toploto, sonce in zaščito pred mrazom.
Ameriški slamnik (Echinacea purpurea)
- Ena najbolj znanih rastlin za podporo imunskemu sistemu.
- Cvetove, liste in korenine uporabljamo v obdobju prehladov za čaje ali pripravke.
- Za rast potrebuje sončno lego in dobro odcedna tla.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
