OB MEDNARODNEM DNEVU MIRU

Pot miru: 500 kilometrov med Slovenijo in Italijo, ki jih ne pozabiš

Morda se prav zdaj, bolj kot kdaj koli prej, zavedamo, da mir ni sam po sebi umeven. Zato se na Pot miru lahko odpravimo kadarkoli – ne le 21. septembra.
Fotografija: Muzej na prostem, Kolovrat. Foto: Katarina In Andrej Photography
Odpri galerijo
Muzej na prostem, Kolovrat. Foto: Katarina In Andrej Photography

»Bistvo in posebnost Poti miru sta njeno poslanstvo ter vizija: povezovanje krajev, dediščine, ljudi in institucij Slovenije, Italije in drugih držav, ki so bili v prvi svetovni vojni na nasprotnih bregovih. Prek ohranjanja in raziskovanja dediščine, spominjanja na vse žrtve, izobraževanja, promocije in razvoja pohodniške poti ustvarjamo konkretno čezmejno sodelovanje ter destinacijo, ki v duhu miru in medsebojnega spoštovanja celi rane ter vzpostavlja nove vezi,« pripoveduje Maša Klavora, direktorica Fundacije Poti miru v Posočju. »Zato je pot namenjena vsem, ki jih zgodovina zanima ali so se tu borili njihovi predniki, pohodnikom, družinam, šolam, pa tudi kolesarjem. Hkrati pa služi kot primer dobre prakse za vzpostavitev Evropske poti miru. Njen pomen je ključen tudi za današnji svet, saj opominja na nesmiselnost vojn ter dokazuje, da so po trpljenju možni sobivanje, sprava in mir, in spodbuja razmislek o nujnosti reševanja takih in drugačnih konfliktov na miren, spoštljiv, ne agresiven način,« še dodaja.

Daljinska pot, vpisana na poskusni seznam UNESCO dediščine, je dolga 500 kilometrov in povezuje Italijo in Slovenijo. Z izhodiščem v Logu pod Mangartom se vije vse od Julijskih Alp, prek Vipavske doline, Goriške, Brd in Krasa pa do Jadranskega morja, kjer se zaključi v Trstu. Poleg osrednje čezmejne zgodbe soške fronte, ki jo spoznavajo pohodniki, je pot idealna za aktivno preživljanje časa v naravi, predvsem pa za umiritev, oddih in razmislek.

K temu spodbujajo tudi spomeniki časa in več kot 300 točk dediščine prve svetovne vojne.

Javorca. Foto: Simon Kovačič
Javorca. Foto: Simon Kovačič

Znamenitosti kot opomniki

Kraji, ki so bili še pred stoletjem zaznamovani s temno vojno, so danes glasniki miru. Spominska obeležja, strelski jarki in kaverne na eni strani, na drugi pa visoke gore, slikovite soteske, kraške jame in vinogradi. Igra svetlobe in sence, ki pohodniku odpira nešteto vprašanj in odgovorov o smislu in vrednosti človeka. Kot temeljni element življenja, pa pohodnika vseskozi spremlja voda: od izvira Soče do Jadranskega morja. To je le nekaj podob, ki se vtisnejo v spomin popotnika.

Ikonična lesena spominska cerkev Sv. Duha v Javorci je bila zgrajena med prvo svetovno vojno in nosi znak evropske dediščine. Velja za edinstven spomenik secesije ter poziv k spravi.

Impozantna Trdnjava Kluže nad globoko sotesko reke Koritnice je imela ključno obrambno vlogo v času soške fronte. Danes velja za eno najbolj priljubljenih izletniških točk v tem delu Posočja.

Pomnik miru na Cerju s 25-metrskim kamnitim stolpom na stičišču Krasa in Vipavske doline ponuja razgled do Jadranskega morja, na Furlansko nižino, do Julijskih Alp in na Vipavsko dolino. V notranjosti so na ogled zgodovinske in umetniške razstave.

Strateški hrib na italijanski strani nad reko Sočo Vrh svetega Mihaela (Monte San Michele) je bil v času prve svetovne vojne prizorišče nekaterih najbolj krvavih spopadov na Krasu. Danes lahko tu obiščete sodoben interaktivni muzej in obsežen sistem podzemnih rovov ter topniških kavern.

Javorca. Foto: Jure Batagelj
Javorca. Foto: Jure Batagelj

V zaključnem delu Poti miru se steza priključi Rilkejevi poti (Sentiero Rilke), ki ponuja osupljive razglede s pečin nad Tržaškim zalivom med Devinom in Sesljanom. V Devinu so ohranjeni tudi položaji avstro-ogrske obrambe, ki so varovali južni del soške fronte. Devinski grad velja za enega najbolj fotogeničnih gradov v bližini Trsta, odprt je za javnost, z arhitekturnega vidika pa najbolj navdušuje Palladijevo stopnišče, iz leta 1810.

A izpostavitev zgolj petih znamenitosti v celoti poti je nehvaležno, dodaja Maša Klavora: »Vsaka točka namreč nosi svojo zgodbo, zgodovino, pripoveduje o kraju, ljudeh, ki so tam trpeli in s tem pristavi kamenček v mozaiku razumevanja, spoznavanja, razmisleka o preteklosti, o svetu danes in kaj lahko vsak od nas sam naredi že danes, da bo jutri bolje.«

Muzej na prostem, Kolovrat. Foto: Jure Batagelj
Muzej na prostem, Kolovrat. Foto: Jure Batagelj

Pot mirú v míru

Zaradi velikih višinskih razlik in raznolikosti terena, ki se razprostira od visokogorja do morske obale, se na Pot miru podajmo odgovorno. Sicer pa je s primerno opremo in usposobljenostjo prehodna skozi vse leto, velik del poti lahko prevozite tudi s kolesom.

Vrhovi Posočja, Krnskega pogorja in Rombon so v hladnejšem delu leta lahko pokriti s snegom in ledom, zato je pohodništvo v tem delu priporočljivo od maja do oktobra.

Prav jesen, zima in pomlad pa so idealni, da se sprehodite po Krasu in Brdih, saj so temperature zmerne, sneg pa je tu prej izjema kot pravilo.

Muzej na prostem, Kolovrat. Foto: Matevž Lenarčič
Muzej na prostem, Kolovrat. Foto: Matevž Lenarčič

Za celotno pot boste – odvisno od pohodniških izkušenj in vremenskih razmer – potrebovali 13-19 dni; pri čemer boste naredili 19.130 m vzponov. Najvišja točka na poti je Krn, najnižja pa zaključna v Trstu. Pot je označena z usmerjevalnimi tablicami s prepoznavno markacijo ptice, prenesete si lahko brezplačno mobilno aplikacijo (Walk of Peace) ali pa se na informacijskih točkah opremite z informativnim pohodniškim zemljevidom.

Močno sporočilna daljinska pot pohodnika – ne glede na to, ali jo prehodi delno ali v celoti – napolni z mirom in tišino. Hkrati pa prej ko slej z občutkom hvaležnosti za mir in lepoto narave, ki je bila v času 1. svetovne vojne okrnjena z glasnimi eksplozijami in grmenjem orožja.

Preberite še:

V prodaji