Italijansko mestece, v katerem ste verjetno že bili, a mu še niste dali priložnosti
V iskanju poceni letalskih poletov so mnogi Slovenci pripravljeni potovati z bližnjih letališč v sosednjih državah. Eno najbolj priljubljenih je letališče v Trevisu, za dobro tretjino Ljubljane velikem mestu, za katero imamo v slovenščini arhaično ime Treviž. Če vas pot zanese na ta konec Italije, si obvezno vzemite nekaj časa tudi za obisk mesta!
Spominja na Benetke
Treviso leži dobrih petdeset kilometrov severno od Benetk. S slikovito lego ob sotočju rek Sile in Cagnan je navduševalo že Danteja in druge srednjeveške umetnike. Staro mestno jedro je obdano z mogočnim kamnitim obzidjem, skozi katero vodi nekaj cest in vodnih kanalov. Vodni kanali so precej manjši kot beneški in niso primerni za plovbo z ladjami. Nekateri so imeli obrambno vlogo, voda mnogih pa je stoletja poganjala mlinska kolesa.
Spominjajo na manjše reke, ki si utirajo pot med starimi hišami in palačami ter pod številnimi mostovi. Več stavb spominja na dediščino Benečanov, četrt Buranelli pa so zaznamovali ribiči, priseljeni z beneškega otoka Burano. Najživahnejši del mesta je trg Piazza dei Signori. Ob njem se vrstijo palače, v arkadnih hodnikih pa vabijo gostinski lokali. Trg je pogosto prizorišče prireditev, do njega pa vodijo najbolj živahne nakupovalne ulice.
Radič za sladokusce
Le nekaj korakov stran boste našli otoček Pescheria, ki je namenjen le pešcem. Na njem velja obiskati tržnico, na kateri prevladujejo sveže morske dobrote. Od začetka jeseni mnoge pritegne treviški radič, ki je prepoznaven po dolgih belih steblih in rdeče obarvanih suličastih listih. Gre za sorto radiča, ki jo v širši regiji gojijo že vsaj od 16. stoletja in je danes prava specialiteta. Kmetje so ga odkrili po naključju, med »pozabljenimi« glavami radiča na polju. Ko so na videz neužitni rastlini odstranili odmrle zunanje liste, so v notranjosti našli mlade poganjke, iz katerih so vzgojili novo sorto. Zdaj se ponaša z zaščiteno oznako geografskega porekla.
Radič sadijo aprila, sredi oktobra pa ga začnejo pobirati skupaj s koreninami in pripravijo za siljenje. Korenine očistijo in rastline prestavijo v temne prostore s tekočo izvirsko vodo ter jih pokrijejo s slamo. Tako do osrednjega dela radiča ne prodre svetloba in zato ne proizvaja klorofila, rastejo pa odebeljena bela stebla listov, ki se ohranijo vso zimo. Naprodaj so od novembra do pomladi, in to le na tržnici ter v bolje založenih trgovinah.
Cenjenemu radiču, ki mu pravijo tudi kralj radičev ali zimska roža, je posvečenih celo več festivalov. Najbolj odmeven poteka v začetku decembra prav v Trevisu. Treviški radič naj bi imel tudi zdravilne lastnosti, saj ga v ljudskem zdravilstvu uporabljajo proti nespečnosti. Priporočajo ga diabetikom, ker znižuje delež sladkorja v krvi, spodbuja prebavo in delovanje jeter. Zaradi okusnosti in zahtevne pridelave dosega bistveno višjo ceno kot druge sorte. Pred pripravo je treba odstraniti stržen, ker je v njem največ grenkobe.
Presenetljivo ga ne uporabljajo le za solato. Še bolje je pripraviti popečenega ali ocvrtega, nežno grenki okusi, ki spominjajo na šparglje, pa se odlično podajo tudi v rižote, k testeninam ali polenti. Nekateri ga dodajajo celo sladkim pitam ali pa ga v grozdnem soku kuhajo z rozinami, pinjolami in cimetom.
Najboljši tiramisu?
Za ljubitelje lokalnih specialitet je v starem delu mesta dobro poskrbljeno. Za zmerno ceno si lahko omislite prigrizek v obliki trikotnih sendvičev iz toasta (tramezzino), ki so obloženi s tuno, pršutom, oljkami, paradižnikom, jajci, sirom, solato in še čim. Posebna izvedba se imenuje mozzarella in carrozza – sendvič z mocarelo ocvrejo v jajcu in drobtinah.
Gostinska ponudba z italijanskimi specialitetami lahko zadovolji vse okuse. Zraven se poda kakšen kozarec lokalnega vina, najbolje prosecca, ki prihaja iz okoliških vinogradov.
V Trevisu si velja privoščiti še eno kulinarično posebnost – tiramisu. Svetovno znana sladica je narejena iz plasti piškotov, prepojenih s kavo, konjakom ali rumom, vezivo je krema iz sira maskarpone in stepenih jajc, vse skupaj pa na koncu posujejo z grenkim kakavom v prahu.
Sladico so menda ponujali kot afrodiziak v javni hiši, a se ni najbolj uveljavila. Starodavni recept so spet obudili v gostilni Le Beccherie, kjer tiramisu strežejo od leta 1972. Danes ga seveda dobite tudi v drugih okoliških gostinskih lokalih in slaščičarnah.
Obiščite posestvo aristokratske družine
Treviso je bil eno prvih mest, ki se je sredi 14. stoletja pridružilo Beneški republiki in na ta račun doseglo gospodarski in kulturni razcvet. V mestu in okolici lahko še danes občudujete palače, utrdbe in vodne kanale iz tega obdobja. Številne vile so bile zgrajene kot podeželske rezidence za upravljanje kmetijskih površin. Ena najbolj privlačnih je vila Tiepolo Passi v kraju Carbonera. Kot ena redkih je še vedno v lasti družine, ki jo je zgradila v 17. stoletju. Aristokratsko družino so zgodovinski viri omenjali že pred več kot tisočletjem.
Zdaj je vzdrževanje vile in posestva kar velik finančni zalogaj, zato grof Alberto Passi de Preposulo z razširjeno družino skrbi za premišljeno trajnostno upravljanje ter ohranjanje beneške podeželske dediščine. V delu vile živijo lastniki, nekaj prostorov je namenjenih oddaji, najrazkošnejši del z veliko plesno dvorano pa je urejen kot muzej. Na posestvu pripravljajo različne kulturne in poslovne dogodke, lahko pa si omislite tudi poročno slavje v objemu razkošnega parka. Poleg tega se družina posveča kmetijskim dejavnostim, predvsem čebelarstvu in vinogradništvu.
Za slednje se je navdušil grofov sorodnik Giovanni, ki prideluje prosecco pod znamko Fiol, kar je stara beneška beseda za sin ali prijatelj. Na lokalno narečje je namreč močno vplivala beneščina (veneto), ki jo še danes govori več kot dva milijona ljudi.
Pravljične podobe na pročeljih
V okolici Trevisa je vredno obiskati še nekaj krajev. Na obrobju mesta je ob rečnih strugah urejenih več slikovitih pešpoti. Kraj Sarmede me je presenetil z barvitimi pročelji, na katerih so upodobljeni različni prizori. Te poslikave so naselju prinesle svetovno slavo in septembra tu poteka mednarodni Festival ilustracije za otroke, ki privablja tako ilustratorje, pravljičarje kot pedagoge in ljubitelje umetnosti.
Pogosto prirejajo tudi seminarje in delavnice risanja, ilustracije ter grafičnega oblikovanja za otroke in odrasle. Od novembra do februarja pa je na ogled mednarodna razstava otroške ilustracije. Prve ilustracije je na pročelja naslikal češki slikar in pisatelj Štepan Zavrel (1932–1999), ki je konec petdesetih let preteklega stoletja pobegnil iz Češkoslovaške. Zdaj je v kraju že več kot šestdeset privlačnih fresk.
Pravljičnih podob sem bil deležen tudi v bližnji soteski reke Caglieron. A tu je zanje poskrbela kar narava. Pod krajem Fregona je reka v tisočletjih izdolbla dobre tri kilometre dolgo sotesko. Urejena pešpot vodi mimo slapov, globokih tolmunov in celo skozi veliko jamo. Prehoditi jo je mogoče v poldrugi uri. Kljub temu da je urejena z mostički, lestvami in ograjami, je priporočljiva dobra pohodniška oprema.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
