Ideje za zimske izlete: Kam, ko nas vleče ven v mraz

Zima je tu in z njo vprašanje, kam na lep, ne predolg in dostopen zimski izlet. Da bi dobili nekaj svežih idej, smo za predloge prosili radijca in turističnega vodnika Nejca Poljanca ter voditeljico in novinarko Betko Šuhel, ki oba večino prostega časa preživita v naravi. Predlagala sta nekaj svojih najljubših zimskih tur, mi pa seznamu dodajamo še dva predloga za vse, ki iščete prijeten decembrski ali januarski izlet ne glede na kondicijo. Pri enem potrebujete zgolj kondicijo za vneto navijanje.

• NEJC POLJANEC, radijec, turistični vodnik

Suharna, preprosta,a s čudovitim razgledom

»Suh'rna je za naju z Baltom idealna za po službi. Kadar je dan naporen in kliče po sprehodu v (kratek) hrib,« pove Nejc. Kako do nje? No, le uro hoje nad Spodnjo Lipnico se dviga na 952 metrih. Pot je ravno prav dolga, da se človek odmakne od vsakdana, in ravno prav nezahtevna, da je primerna tudi za manj izkušene pohodnike. Izhodišče je pri zaselku Kolnica, kjer se pot hitro umakne v gozd. Vzpon poteka po gozdnih poteh in kolovozu ter se zmerno dviguje skozi prijetno senčno pokrajino. Pot je dobro označena, zato se po njej brez težav orientirajo tudi pohodniki, ki se na območje Jelovice podajo prvič. Ko se približujete vrhu, se gozd razrahlja in odpre po­gled proti okoliškim hribom in dolini pod njimi. Zaradi svoje dostop­nosti in mirnega značaja je Suharna priljubljena izbira za družine, pohodnike, ki si želijo lahkotnega izleta, ali kogar koli, ki ga pomirja tišina gozda in nagradi lep razgled na vrhu.

Nejc in Balto.

Planina Zajamniki: zimska pravljica na Pokljuki

Če si želite pobega v mirno zimsko naravo brez pretirane zahtevnosti, je planina Zajam­niki idealna. »To je klasika,« poudari Nejc, »ki ne sme manjkati v nobenem krajinskem koledarju. Je pa res, da pozimi množico privlači bliž­nja Uskovnica, na Zajamnikih pa je še vedno umirjeno in prijetno.« Izhodišče je Rudno polje na Pokljuki. Pozimi je tura po sneženi pokrajini prav posebna izkušnja. Na planini te pričaka razgledna, odprta planšarska vasica, pastirskimi stanovi in pogledom na zasnežene vrhove Julijskih Alp. Zimska spokojnost, beli travniki in tihe gore naredijo planino Zajamniki res posebno. Priporoča se dobra pohod­niška oprema (čevlji za sneg, topla oblačila), saj so kolovozi lahko zasneženi, a tura ostaja prijetna in nagrajujoča.

Planina Zajamniki Foto: Shutterstock

Trupejevo poldne, greben s kičastimi razgledi

Krasna izbira za malce daljši sprehod. »Pot je sicer dokaj nezanimiva, ampak v dobri družbi hitro mine,« pravi Nejc. »Svoje pa na koncu doda tudi osupljiv razgled. Vzpon se začne v vasici Srednji Vrh nad Gozdom - Martuljkom, kjer se med tradicionalnimi domačijami že začuti mir, ki spremlja celotno pot. Izhodišče leži visoko, zato se hitro premaknemo v gorsko okolje. Pot sprva vodi skozi vas in nadaljuje po gozdnem kolovozu, ki se usmeri ob potoku Jerman. Trasa na Trupejevo poldne sicer ni markirana, vendar je dovolj shojena, da jo planinci pogosto izberejo za zimski izlet. Tehnično ni zahtevna, potrebne pa je nekaj pozornosti pri orientaciji, predvsem v snegu. Približno na polovici poti stoji lovska koča Železnica, kjer se pokrajina začne odpirati. Od tam se vzpon usmeri proti grebenu in nas nagradi z lepimi pogledi. Do vrha je še kratek, prijeten del, ki pohodnika pripelje na 1931 metrov visoko Trupejevo poldne: razgledni vrh z odprtim pogledom proti Julijcem, Karavankam in dolini pod njim.

PREBERITE ŠE -> Italijansko mestece, v katerem ste verjetno že bili, a mu še niste dali priložnosti

• BETKA ŠUHEL, voditeljica, novinarka

Mangartsko sedlo

Mangartsko sedlo je pozimi ena najlepših, a tudi najresnejših zimskih tur pri nas. Do njega vodi znamenita mangartska cesta, ki so jo leta 1938 zgradili Italijani in velja za eno najvišjih cest v Sloveniji. Pozimi je zaprta, a prav zato postane izjemna kulisa za varno zimsko hojo; pod pogojem, da je pohodnik ustrezno oprem­ljen in izkušen. Pogled na zasneženi Mangart in okoliške vrhove ustvari občutek popolne gorske samote. Tura sama po cesti ni tehnično zahtevna, a je teren lahko izjemno spremenljiv, zlasti zaradi predorov in snežnih nanosov.

»Nikoli ne veš, za katerim predorom te bo presenetilo snežno zasutje in bo treba v roke vzeti cepin,« opomni Betka. »Je pa napor, ki ga v bistvu ni, če greš kar po cesti, poplačan s prečudovitimi kulisami zasneženih vrhov in veličastnim pogledom na Mangart.« Tura je primerna za izkušene planince v polni zimski opremi (čelada, cepin, dereze, palice), ki razumejo gorsko varnost. V lepem zimskem dnevu je to eden najlepših razglednih izletov v Julijcih.

Betka Šuhel, Foto: Osebni arhiv

Ferata Bruno Biondi in dolina Glinščice

Le nekaj minut čez mejo, nad Trstom, se skriva dostopna in zelo priljubljena ferata Bruno Biondi. Poteka v naravnem rezervatu doline Glinščice (Val Rosandra), ki je dobro znana po svojih stenah, soteski in zimskem slapu, v katerega se v hladnih mesecih lahko spustiš skoraj do dna. Ferata je kratka in tehnično nezahtevna za izkušene gornike, speljana pa je tako, da omogoča hitro kombinacijo s prijetnim zimskim sprehodom po rezervatu. Dolina Glinščice je zaradi svoje odprtosti in mikro­klime pogosto dostopna tudi pozimi, kar pomeni, da izlet redko pade v vodo.

»Ferata za vse letne čase, takoj čez mejo, ki tistim, ki nam plezarija veliko pomeni, ponudi neizmerno zadovoljstvo,« povabi Betka. »Nadgradiš jo lahko z lahkotnim pohodom po dolini Glinščice, ki te na koncu nagradi s skokom pod ledeno mrzli slap.« Ferata je primerna za vse, ki imajo osnovno plezalno znanje in obvezno samovarovalni komplet. Po njej se odpre lep pogled v sotesko in proti tržaškemu zaledju – idea­len zimski aktivni izlet, ko si zaželiš nekaj morskega zraka in kraškega ritma.

Menina planina, Foto: Betka Šuhel

Menina planina (Špic, Vivodnik)

Menina planina je velik, valovit kraški plato med Gornjim Gradom, Tuhinjsko dolino in Motnikom, ki pozimi postane čudovit prostor za dolge pohode s krpljami. Najvišja vrhova, Vivodnik (1508 m) in Špic, ponujata širok razgled proti Savinjski dolini, Kamniško-Savinjskim Alpam in dlje. »Pohod s krpljami na Menino planino je dolg približno 17 kilometer, a vreden truda,« pravi Betka. »Če je snega ravnokar nametalo kakšnih 20 centimetrov, je treba utirati svežo gaz po na videz nezahtevnem terenu in tura postane zelo zahtevna.«

Okrog pri Motniku je klasična točka za pristop. V stabilnih razmerah gre za čudovit zimski pohod, ki nagradi z neverjetno tišino in odprtimi razgledi, v globokem snegu pa postane resna vzdržljivostna tura. Zimska oprema in dobra telesna pripravljenost sta nujni.