1 Bloke
Martin Krpan, tisti, ki je tihotapil angleško sol, lik pripovedke Frana Levstika, je bil doma z Vrha. Tistega Vrha blizu Svete Trojice, ki jo najdemo na severovzhodnem delu Bloške planote. Čeprav je od leta 1858, ko je bila pripovedka objavljena v Slovenskem glasniku, že dolgo, se lahko še vedno podate na Krpanovo pot. Ta meri 19 kilometrov (s povirjem Iške pa 23). Bloke namreč niso poznane samo po bloškem smučarju, bloškem volu ter hudi in dolgotrajni zimi, temveč predvsem po močnem in samosvojem človeku, kar je Martin nedvomno bil. Če se boste podali po njegovi poti, boste morda šli tudi mimo kraja, dve uri hoda od njegove domačije, kjer je s svojo kobilico srečal cesarjevo kočijo. A tudi če vam ta prigoda ubeži, ne boste razočarani. Videli boste Bloško jezero (ali tudi zaplavali v njem) ob naselju Volčje, ki je nastalo po zajezitvi izvira pod pobočjem Ogrnika. Z očmi boste oplazili obsežne vlažne travnike, ki sodijo med najlepše ohranjene v Sloveniji. Morda se boste ustavili v vasici Sv. Duh, eni od petinštiridesetih vasi, razsejanih po Bloški planoti. Idilično podobo ji daje cerkev, ki je bila znana že v Krpanovih časih. In reka Iška ... Čeprav je s 30 kilometrov dolgim tokom ena krajših slovenskih rek, je prav posebna. Teče po tektonski prelomnici; od tod globoke soteske in prav nenavadne skalne podobe. Iška izvira na severni strani Bloške planote, blizu vasi Lužarji. Zlasti v zgornjem toku teče v njej bistra in hladna voda; za svoj dom so si jo izbrale potočne postrvi, pod kamni pa se skrivajo številni raki koščaki. Ste vedeli, da so se Bloke prvotno imenovale Obloke? Najverjetneje zaradi oblih gričkov, ki obkrožajo planoto. V drugi največji vasi planote, v Velikih Blokah, pa se boste nedvomno ustavili na Napoleonovem mostu (na sliki) čez Bloščico, ki je bil zgrajen leta 1858. Ima kar pet obokov, dolg pa je 27 metrov. Verjetno so ga gradili tuji mojstri. Morda tisti, ki so ustvarili viadukte pri Borovnici na južni železnici in so ostali brez dela, ko je bila ta zgrajena. Kjer koli se že boste potepali, kar brez skrbi, Krpan je z Brdavsom že davno opravil.
2 Luče
Luče ležijo v globoki, nekoliko razširjeni dolini Savinje ob sotočju z Lučnico, ki priteče iz stranske doline Podvolovljek. S 520 metri nadmorske višine so prikupen gorski turistični kraj, obdan z gozdovi, odlična izhodiščna točka za pohodnike in kolesarje. A kar bomo izpostavili tokrat, omogoča uresničitev marsikaterih otroških sanj. Mar nismo prav vsi, ko smo bili otroci, hrepeneli po tem, da bi imeli čisto svojo hišico na drevesu? Nikoli ni prepozno, da potešimo svoje koprnenje, zato vas tokrat vabimo, da vsaj eno noč preživite v njej. V Hiši Raduha, ki stoji v starem jedru kraja, ime pa je dobila po gori Raduhi, ki se prek grebena vse do začetka vasi spusti do skalnatega praga z imenom Breznica, vas čakajo prav te, hišice na drevesu. Narejene iz umetniško oblikovanega orehovega lesa vam bodo ponudile vse potrebno udobje. Ne samo da je neprecenljiva že izkušnja bivanja v krošnji lipe, tudi svoj želodec, od dogodivščin vznemirjen, boste lahko dodobra napolnili. Hiša Raduha se je prvim gostom odprla že leta 1875. Od takrat kuharske veščine babic tamkaj zorijo v mojstrstvu vnukinj že štiri generacije. Ko boste kukali iz krošnje, boste videli reko, se počutili svobodne, in če vas bodo zasrbele pete, tudi ne boste ostali »lačni«. Hiša Raduha je namreč nadvse primerno izhodišče za pohodništvo, kolesarjenje in celo raftanje. Lahko se odpravite v Snežno jamo, ki vas bo presunila z bogatim kapniškim okrasjem, ali celo v Logarsko dolino, pravljico v vseh letnih časih.
3 Strunjan
Čeprav imata v Evropi krajšo obalo le Bosna in Hercegovina ter Monako, je slovenska neprecenljiva v izobilju, ki ga kljub vsemu nudi. Če si izberemo le košček nje, si dajmo tistega, ki sodi v Krajinski park Strunjan. To je namreč široko zavarovano območje v Sloveniji, katerega dvestometrski pas obalnega morja je »le« češnjica na vrhu torte. V Krajinskem parku Strunjan se skrivajo danes aktivne Strunjanske soline in laguna Stjuža kot ostanek nekdanjega ekstenzivnega ribogojstva, ki skupaj zamejujejo območje slanega mokrišča, enega najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Stjuža je v resnici edina slovenska morska laguna. Plitvino je z odlaganjem usedlin ob izlivu ustvarila Strunjanska reka. Po gradnji nasipa, s katerim so zaliv umetno zaprli pred več kot 400 leti, je laguna ostala povezana z morjem le s pretočnim kanalom. V njej ni vodnih tokov ali večjih valov, pretok vode je odvisen izključno od plime in oseke. Najznačilnejši del Krajinskega parka Strunjan je nedvomno 80 metrov visok Strunjanski klif. Če se boste mudili pod njim, ne pozabite, da zaradi delovanja morja, dežja, sonca in vetra flišne kamnine pokajo, se lomijo, drobijo in padajo na morsko obalo. Ob obisku morskega obrežja se zato izogibamo neporaščenim, izpostavljenim in strmim pobočjem. Ko omenjamo soline, so strunjanske najmanjše v Sredozemlju. Vseeno v njih sol po tradicionalnem postopku pridobivajo že več kot 700 let. Krajinski park Strunjan meri 428,6 hektara in vključuje štiri kilometre obrežja Tržaškega zaliva. Na spletni strani Strunjanskega parka si oglejte njegov zemljevid. Z njim boste lahko načrtovali dan povsem po svoji meri.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: