Azijski pilates: novi trend med vadbami in zakaj je popoln za ženske po 40. letu

Iščete novo obliko vadbe, zdaj, ko se dnevi hladijo in nas bo v slabem vremenu vse manj vleklo h gibanju na prostem? V tujini postaja vse bolj priljubljena hibridna oblika pilatesa, ki jo lahko izvajamo doma brez posebnih pripomočkov.

Sliši na ime »azijski pilates«, primerna pa je predvsem za ženske po 40. letu starosti, ljudi, ki že dolgo ali še nikoli niso telovadili, in celo za osebe z določenimi gibalnimi omejitvami (bolečine v križu, artritis). 

Morda se na prvi pogled zdi, da gre za novo modno muho, a azijski pilates k nam prihaja z Daljnega vzhoda, kjer je nastal kot odgovor na hiter tempo tamkajšnje sodobne družbe.

Ideja je, da so pilates vaje dovolj preproste in varne, da jih lahko vsak izvaja sam doma (in ne izgublja časa z obiskom telovadnic in fitnesov), hkrati pa vključujejo meditativne vzhodnjaške pristope, ki poskrbijo, da ta vadba ne razgiba in krepi samo telesa, ampak hkrati umiri tudi duha. 

Prednost azijskega pilatesa je, da ga lahko vsak preprosto vključi v svoj vsakdan, saj vadbe ne trajajo več kot pol ure, zanj pa ne potrebujemo posebnih pripomočkov in ga lahko izvajamo doma. Foto: Shutterstock

Kaj lahko pričakujemo od vadbe azijskega pilatesa? 

Azijski pilates ohranja načela klasične metode Josepha Pilatesa, ki temeljijo na dihanju, nadzorovanih gibih in aktivaciji centra oziroma jedra telesa s krepitvijo trebušnih, ledvenih, medeničnih in kolčnih mišic, obenem pa ta načela prepleta z vzhodnimi filozofijami, kot so Tai Chi, Qigong, joga in tradicionalna kitajska medicina, ki poudarjajo povezanost telesa in duha.

Rezultat je nizkoobremenilna vadba, ki se ne osredotoča le na moč in gibljivost, temveč tudi na pretok energije, ravnotežje, čuječnost in celostno dobrobit.

Azijski pilates lahko tako vključuje bolj tekoče, počasne in krožne gibe z mehkimi prehodi, značilne za Tai Chi in Qigong, delo vzdolž energetskih meridijanov ali integracijo akupresurnih točk, s ciljem izboljšanja pretoka energije, kot uči tradicionalna kitajska medicina, ter celosten pristop k telesu, umu in duhu. 

Za razliko od klasičnega in reformer pilatesa se azijski pilates izogiba nepotrebnih obremenitev, in daje večji poudarek na dihanje, umirjen tempo in zavestno občutenje poravnave telesa.

Za njegovo izvajanje niso potrebne naprave, ampak zgolj podloga za vadbo, za katero se priporoča, da je debelejša oziroma mehkejša, da je gibanje kar se da prijetno za telo, nekatere vaje pa se izvajajo tudi ob steni ali s stolom. Tudi dolžina vadbe je prav tako prilagojena širšemu krogu ljudi, saj običajno traja le 30 minut. 

PREBERITE ŠE -> VIDEO: 5 pilates vaj za boljšo držo brez bolečin z Melito Beljan

Za koga je azijski pilates primeren?

Lepota azijskega pilatesa je, kot pravijo njegovi pobudniki, da ni zahteven in ga lahko izvajajo tudi osebe, ki že vrsto let niso bile aktivne in se soočajo z zategnjenostjo, nefleksibilnostjo ter bolečinami v hrbtenici in sklepih.

Še posebej primeren je za ženske po 40. letu (saj na hormonsko ravnovesje telesa vpliva bistveno bolje kot visokointenzivne vadbe) in za ljudi s sedečim načinom življenja. 

Ker se vadba izvaja počasi in umirjeno, je tudi manj nevarnosti, da pride do poškodb, saj se poudarjajo zmernost, lagodje in sprostitev, ne pa preseganje bolečine in lastnih meja. 

Pri azijskem pilatesu je poudarek na dihanju in meditaciji, ne pa na visokointenzivni vadbi. Foto: Shutterstock

PREBERITE ŠE -> 5 dejstev, ki jih mora vedeti vsaka ženska, preden začne s Keglovimi vajami

Kakšne učinke ima azijski pilates? 

Ker je azijski pilates nova vrsta vadbe, ki šele pridobiva priljubljenost, točnih raziskav v njegove učinke še ni, se pa njegovi izvajalci opirajo na dobro dokumentirane učinke klasičnega pilatesa in vzhodnjaških gibalnih praks.  

Vse vrste pilates vadb so tako znane po tem, da krepijo mišično jedro telesa, še posebej mišice medeničnega dna, ki jih pri drugih vrstah vadb običajno ne targetiramo, so pa nujno pomembne za kakovostno staranje.

Dokazano je tudi, da pilates izboljšuje držo telesa in fizično mobilnost, aktivacija trebušnih mišic pri pilatesu pa pomaga razbremeniti hrbtenico. 

Raziskave v vzhodnjaške gibalne prakse so medtem pokazale, da Tai Chi, joga in Qigong izboljšujejo ravnotežje in fizično mobilnost, in to celo pri osebah s Parkinsonovo boleznijo in tistih, ki so doživeli možgansko kap.

Kombinacija načel pilatesa in tovrstnih vzhodnjaških pristopov, ki jih zagovarja azijski pilates, bi tako lahko bila dobra alternativa za vse, ki jim vadba ne diši ali bi se pri njej radi sprostili, ne pa namučili, pa tudi za tiste, ki so se gibanja na visokih obratih doslej morali izogibati.