Izzivi gredo Domnu Valiču dobro od rok, v projekte se usmerja samozavestno in predano. To, da se je z odrov pustil zvabiti na televizijo in film, mu je prineslo vseslovensko priljubljenost. 

Ob partizanskem filmu Preboj: kaj bi vsakogar med nami morala naučiti zgodovina? In kaj je vas osebno?

Uči nas dejstva, da lahko le nekaj sebičnih in pohlepnih odločitev posameznikov povzroči katastrofalno nečloveške življenjske razmere za množice. Mene osebno uči skromnosti in odgovornosti. Skupaj si ustvarjamo življenje.

Prava ljubezen je uglašenost. Če ne plezava enako visoko, ne jeva z istim apetitom in ne pojeva oba na glas, se bova gluha in lačna dolgočasila. To je pa škoda. 

Vir človekove identitete je …

V prsih. Tam je točno zapisano, kdo smo, od kod in zakaj smo tukaj.

Preberite še: Skrivni užitki Domna Valiča

Otrok v vas vam tu in tam prišepetava ...

»Naredi to, kaj čakaš, dobro veš, da bo cel žur. No, vidiš, sem ti rekel.«

Vaš največji navdih v življenju?

Schwarzenegger. On vse preživi. Pa še takrat, ko je pri Terminatorju umrl, je vmes stisnil »like«.

Čemu (in tudi komu) vedno daste priložnost?

Sladici. Ne glede na to, kako sit sem, kajti kuhar se je potrudil. Drugače pa rad slišim obe plati zgodbe, ker mislim, da je to najmanj, kar lahko naredim. Poleg tega se s tem izognem morebitnemu konfliktu, ki bi po nepotrebnem zapletel moje življenje.

Pri nas je bil včasih samo dedek Mraz, zdaj pa sploh na potrebujemo več izgovora, da se obdarujemo. Obdaruješ se, ker se imaš rad in ker praznuješ skupno srečo. Pika. 

Oče mi je vedno govoril … Mami pa je rekla …

Oče: »Ne loputaj z vrati, ker so naša.«

Mami: »Ne loputaj z vrati, ker niso naša.«

Jasno, da sem še danes zmeden glede vseh vrat na svetu.

Prava ljubezen je … Romantična uglašenost na isti valovni dolžini? Nepredvidljiva drama? Po vašem – kaj?

Nedvomno uglašenost: če ne plezava enako visoko, ne jeva z istim apetitom in ne pojeva oba na glas, se bova gluha in lačna dolgočasila. To je pa škoda.

Foto: Roman Šipič

Vaš življenjski moto? In zakaj zaupate, da vas vodi prav?

Če ni za bit', je pa za it'. Zato ker vedno, ko sem šel, se nisem spuščal, ampak dvigal. Vedno. Sreča je na strani pogumnih.

Zaobljube. Jih delate? Imajo sploh kakšen smisel?

Delam jih samo zato, da se potem nasmejim samemu sebi, ko jih ne izpolnim. Zaobljube so tradicija, zabavne so, vse nas spremenijo v filmske igralce, ker sprejemamo fiktivne odločitve.

Še to: Miklavž, Božiček ali dedek Mraz?

Pri nas je bil včasih samo dedek Mraz, zdaj pa sploh na potrebujemo več izgovora, da se obdarujemo. Obdaruješ se, ker se imaš rad in ker praznuješ skupno srečo. Pika.