Ali spanec zapoveduje naša biološko naravnana ura? Drži, da ženske spimo več?

Dolžina spanja je genetsko pogojena. Žal danes večina ljudi spi manj, še najbolj skrb vzbujajoče je, da počitku namenjajo manj časa mladostniki. Spanje je naravno stanje telesnega počitka in je nujno za preživetje. Potrebno je za normalno delovanje živčevja, ki prek različnih povezav in mehanizmov uravnava delovanje celotnega telesa – denimo telesno temperaturo, izločanje hormonov, imunski sistem, telesno aktivnost. Nespečnosti je več med starejšimi, pogosteje o njej tožijo ženske. 

Za nespečnostjo trpi vsak peti Zemljan. Kratkotrajna ali akutna nespečnost traja manj kot mesec, kronična ali dolgotrajna pa dlje. Opredelimo jo kot vsaj tri nespeče noči na teden. 

Od česa je odvisno, koliko ur spimo, kdaj gremo spat in kdaj vstanemo? 

To je odvisno od več dejavnikov. Pomembno je, da gremo spat in se zbudimo ob isti uri, skrbimo za redno telesno aktivnost, se izogibamo stimulansom – kofeinu, nikotinu, alkoholu zlasti pozno popoldne. Pred spanjem se moramo sprostiti (ne gledamo denimo grozljivk) in se izogibamo hrani, ki nikakor ne spodbuja spanja. Takšna je nedvomno hrana, ki se dolgo prebavlja. Pomembno je zatemniti prostor, kjer spimo, in omejiti poležavanje in dremež čez dan. Morebitnih problemov ne rešujemo zvečer – v postelji. Največji problem v sodobnem svetu so viri modre svetlobe (telefoni, pametne tablice), ki zakasnijo večerno uspavanje. V to skupino spadajo predvsem najstniki. 

Nespečnost je najpogostejša in bržkone tudi najbolj zoprna težava ljudi, povezana s spanjem. Kdaj postane nočno zbujanje nenaravno in je prav, da se obrnemo po pomoč? 

Za nespečnostjo trpi vsak peti Zemljan. Kratkotrajna ali akutna nespečnost traja manj kot mesec. Običajno ima jasen sprožilni dejavnik – največkrat je vezana na stres, bolečino, bolezen. Preide lahko v kronično ali dolgotrajno in traja dlje od enega meseca. Sicer jo opredelimo kot vsaj tri nespeče noči na teden. Kadar pomanjkanje spanja pomembno vpliva na naše počutje, spomin in koncentracijo, čustva, socialne interakcije in možnost odločanja, je treba obiskati zdravnika. 

Kako pomagate pacientom, ki pridejo k vam po pomoč?  

Motnje spanja uspešno zdravimo. Nekatere ljudi, ki pridejo po pomoč, pozdravimo, pri drugih gre za kronično bolezen, ki jo lahko uspešno zdravimo, ne moremo pa je pozdraviti. Pri teh boleznih spanja je treba zdravila jemati vse življenje. 

V najstništvu je notranja biološka ura nastavljena nekoliko drugače. Hormon melatonin, ki se izloča ponoči med spanjem v temi in omogoča hitro uspavanje ter kakovosten spanec, se tedaj izloča kasneje kot pri odraslih ali otrocih, zato najstniki zaspijo kasneje. 

Odpravljanje nespečnosti z uspavali je lahko le kratkotrajno, kajne? 

Najprej jo skušamo urediti s spremembo navad, vedenja in načina življenja. Zdravila za zdravljenje nespečnosti se imenujejo uspavala ali hipnotiki. Prejemanje uspaval mora biti kratko in praviloma ne sme presegati treh do štirih tednov. 

Katere so mogoče posledice nespečnosti oziroma slabega spanja? 

Posledice nespečnosti niso nepomembne – oslabi lahko imunski sistem, telo postane bolj občutljivo za infekcije in bolezni. Spanje je dragoceni čas, ko se obnavlja živčni sistem. Tudi določeni hormoni se izločajo tedaj, denimo rastni hormon, ki je nujen za rast otrok in je ključen pri obnavljanju mišic. 

Z nespečnostjo se največkrat srečamo v starosti. Najstniki, denimo, zvečer niso utrujeni, zjutraj bi pa spali. Kako to? 

Najstniki gredo v posteljo ponoči, zjutraj težko vstanejo, čez dan so zaspani. V najstništvu je notranja biološka ura nastavljena nekoliko drugače. Hormon melatonin, ki se izloča ponoči med spanjem v temi in omogoča hitro uspavanje ter kakovosten spanec, se tedaj izloča kasneje kot pri odraslih ali otrocih, zato najstniki zaspijo kasneje. Omenila sem tudi že problem večerne uporabe mobitelov in pametnih tablic. 

Kateri motilci so krivi, da se ponoči prebujamo in se ne spočijemo? 

Težav ne rešujmo zvečer ali tik pred spanjem, obilne pozne večerje naj bodo redke, in ne del vsakdana, zvečer se umirimo in čez dan ne poležavajmo predolgo. Prostor, kjer spimo, naj bo zračen, tih in temen. Če spiš z nekom, ki ga imaš rad, se spanec prikrade prej. Noč je odlična priložnost za počitek, odpuščanje, sanje in novo energijo, ki jo bomo potrebovali naslednji dan, da bomo zmogli vse bitke, s katerimi se bomo morali spopasti. Dalajlama je rekel: »Spanec je najboljša meditacija.« 

Kaj lahko storimo, da nas bo zaspanost zvabila v posteljo? 

Kakovosten spanec je tako prijeten. Pozabiš na vse skrbi, pa čeprav le za eno noč. Prvi pregovor pravi: Rad spim zato, ker so sanje veliko boljše od resničnosti. Drugi pa: Če zapreš oči, še ne pomeni, da spiš. In če imaš oči odprte, še ne pomeni, da vidiš. Sami moramo poskrbeti za kakovosten spanec, svetlo jutro in nov sončen dan.