Andreja Zupančič: Glasba ustvarja prostor, v katerem se otroci in starši povežejo

Andreja Zupančič že 25 let poje, povezuje, potuje, gos­tuje v vrtcih, knjižnicah, na šolah in festivalskih odrih, pod poletnimi krošnjami, na igriščih, v trgov­skih središčih, bolnišnicah ... Je mama Janu in Lanu, številni otroci pa so v njene glasbene nastope in prireditve vključeni ustvarjalno.

25 let ustvarjanja ...

Je prineslo veliko avtorskih pesmi za otroke, glasbene predstave, številne nastope in srečanja z otroki po vsej Sloveniji, televizijske oddaje in spogledovanja z ustvarjanjem glasbe za odrasle. Vse te izkušnje in preizkušnje so me oblikovale tako osebno kot profesionalno in me opogumljajo za novih 25 let ustvarjanja. (Smeh.)

Glasbočasnice so ...

Darilo meni ob obletnici ustvarjanja ter darilo najmlajšim in njihovim odraslim, ki se zavedajo, kako pomemben je čas, preživet z otroki. Glasbočasnice spodbujajo druženje ob glasbi. Prinašajo ure in ure zabave ob pesmicah in slikanici, ki z namigi za aktivnosti vabijo družine k igranju z glasbo. So tudi koncertna predstava v živo, na kateri bomo skupaj peli, plesali, igrali in hranili domišljijo.

Tradicija, ker ...

Je preprosta in je že dobro usidrana in prizemljena. Daje neko podlago. V sebi nosi pravljičnost, magičnost, nekaj, kar premakne domišljijo nas odraslih ter domišljijo in ustvarjalnost otrok. Tradicija nas tukaj ne uokvirja, temveč nam daje odlično izhodišče za razvoj in razmišljanje naprej.

Povezanost otrok in staršev ...

Je temelj dobrih odnosov in s tem porajanje prostora za zdrav in kakovosten razvoj otrok. V glasbi je v zgod­njem otroštvu izjemno pomembno učenje po modelu, ki ga predstavljajo prav starši oziroma pomembni odrasli. Otroku vlivajo občutek varnosti in takrat se veliko lažje uči. Ravno projekti, kot so Glasbočasnice, spodbujajo to povezanost, saj ponujajo aktivnosti, ob katerih so otroci in odrasli skupaj.

Skupni čas …

Uh, kako pomembna vrednota sodobnega časa. Danes pomeni resnično usmerjeno pozornost brez zaslonov, čas, ko smo drug z drugim. Prisotni. Ko se opazimo, čutimo, si gledamo iz oči v oči, se dotikamo, je vse lažje.

»Ko gre za deco …«

Je še tako dobro komaj dovolj dobro. Ta misel Otona Župančiča še kako drži. Otroci so naš zaklad in zaslužijo si, da z njimi ravnamo spoštljivo ter odgovorno.

V Beli krajini sem …

Doma! Čeprav že precej časa živim v Ljubljani, kjer mi je zelo lepo, sem v Beli krajini preživela svoje otroštvo in odraščala. Tam sem postala tudi žena ter prvič mama in ponosna sem na vse to.

Na odru …

Med svojimi predstavami in nastopi pozabim nase in na čas. Obstaja le vsebina, ki se pretaka med mano in občinstvom. Čarobno je.

Biti pedagoginja …

Je še eno moje poslanstvo. Delo z otroki je lepo, a včasih zahtevno. V tej vlogi sem spoznala, kako pomembno je biti v odnosu do otroka enakopraven in spoštljiv, ne nekdo nad njim, ki želi uveljaviti svoj prav in zmagati. Trudim se predvsem, da bi otroke razumela in jih navduševala za nadaljnje raziskovanje in učenje.

Pesem Ta vlak ...

Je moj prvi singel iz projekta Glasbočasnice, ki napoveduje izid slikanice in glasbe. Simbolično pelje novico daleč naokrog in hkrati na potep vabi celotno družino, ko bomo drug z drugim.

Moj najljubši del dneva …

Je nedvomno noč. Obožujem »sončenje pod luno«. Nočni mir me pomiri in poveže s samo sabo. Zdaj, ko sta otroka že odrasla in hodita spat brez moje pomoči, je moj nočni ritual drugačen. Namesto pravljic in objemanja z njima si privoščim pisanje in načrtovanje. Večkrat grem na balkon in zrem v zvezdno nebo. Gledam in gledam, in če je na njem še luna, je to zame kot pravi vesoljni kino.

Rada imam …

Vse, kar življenje prinese, tako dobro kot slabo. Zveni modro, a pri svojih letih sem res prišla do tega spoznanja. Bil je že čas. (Smeh.) Ko sem bila mlajša, tega še nisem čisto razumela. Sicer pa imam neizmerno rada domače slivove cmoke, posipane s cimetom. To mi je pa res tako dobro.