Ena oblika funkcionalnega vedenja mladostnikov je iskanje novosti, ki ga odrasli pogosto prepoznamo kot upiranje oziroma uporništvo. Mladostniško upiranje, ki ga lahko poimenujemo kot »premikanje meja«, je normalno vedenje, ki se navzven izraža na dva načina. Odrasli populaciji je najbolj poznana predvsem destruktivna stran uporništva. Kaže se na primer s prehitro vožnjo z motorjem ali uživanjem alkohola oziroma drugih substanc ipd. To je vedenje, ki ga starši ter drugi vzgojitelji poskušamo nadzorovati in mlade obvladovati, da bodo lahko normalno in predvsem zdravo odraščali. 

Obstaja tudi konstruktivna stran uporništva, v kateri lahko z zavedanjem o moči in krhkosti mladostniškega uma najstnika podpiramo pri ustvarjalnem iskanju novih poti. Tako lahko odrasli pripomoremo k poklicnemu ali kako drugače profesionalnemu razvoju adolescenta, kot je človeštvo storilo že mnogokrat in posledično so številni mladi pomembno zaznamovali umetnost, tehnologijo in glasbo modernega sveta.



Spodbujajmo najboljše v njih

Mladostniška in zgodnja dvajseta leta so čas velikega potenciala in konstruktivne moči – če jo odrasli zmoremo prepoznati in pomagati, da se oblikuje v nekaj dobrega. Na tej točki lahko mladostniško upiranje razumemo kot njihovo neodobravanje, da določene stvari počnemo utečeno, konvencionalno, in ga hkrati označimo za »razmišljanje zunaj okvira«. Ustvarjalen najstnik se včasih preprosto ne zmore sprijazniti s stanjem in organsko išče izboljšave in razmišlja o njih. Tukaj se lahko odrasla oseba znajde v nevarnosti ter skominah, da bi ga obdržala v znanem okolju in zaščitila pred polomom. Odrasli ima tudi drugo možnost, ki pa od njega zahteva tveganje in pogum, da z mladim skupaj stopita na novo pot. Tudi če takšna odločitev pomeni tveganje, mu morajo starši zagotoviti varnost in ljubezen ter omogočiti, da razmišlja in se udejstvuje po svoje. 

Če ob tem pomislimo na vse probleme človeštva, nismo za družbeni napredek še nikoli potrebovali toliko ustvarjalne in intelektualne pomoči, kot je posedujejo mladostniški možgani. Prava pot je, da mladostniku stojimo ob strani in mu zagotavljamo varen odnos, saj bo tako lahko vedno ob odraslem preizkušal svoje ideje in zamisli. Vzgojiteljem je tako ponujena edinstvena vloga, ki lahko pomaga sooblikovati bodočo odraslo osebo. Vzemimo torej čopič v roke in tako mlademu pomagajmo skupaj naslikati njegovo življenjsko sliko.