Začetke valčka, ki ga danes poznajo po vsem svetu, plesati pa se ga pri nas v okviru valete učijo že mladostniki ob koncu osnovne šole, segajo nekje v sredino 18. stoletja na področje današnje Avstrije, Bavarske in tromejo med Avstrijo, Nemčijo in Češko. Do oblike dunajskega valčka pa se je ta plesna oblika razvila med letoma 1750 in 1815. Prav malo neverjetno je zgodovinsko dejstvo, da je valček zaradi vidnih gležnjev plesalk in dotikanja med plesalcema sprva veljal za pohujšljiv ples. A je Dunajski kongres kmalu poskrbel za uradno sprejemljivost in priljubljenost te glasbene in plesne oblike. 



Izvor besede valček (Walzer) najdemo v glagolu »valjati se« oziroma v nemški različici »vrteti se«. Očeta dunajskega valčka kot glasbene oblike sta Johann Strauss starejši in Josef Laner, kasneje pa so Johann Strauss mlajši, Carl Michael Ziehrer in drugi njegovo vlogo le še utrdili. Dunajski valček danes prepevajo zbori, dirigenti, glasbeniki in orkestri ga negujejo, skladatelji pa ga še danes na novo ustvarjajo. 



V letošnjem letu premierna izvedba verjetno najprepoznavnejšega valčka »Na lepi modri Donavi« Johanna Straussa mlajšega praznuje 150 let. In prav ob tej obletnici je Orkester Johanna Straussa mlajšega s pomočjo več kot 20 strokovnih podpornikov zaprosil za uvrstitev dunajskega valčka kot glasbeno in plesno obliko na seznam Unescove avstrijske nesnovne kulturne dediščine. Uradno priznanje so slovesno oznanili 9. novembra, kar je še dodatno razveselilo ljubitelje te glasbene in plesne oblike. Navdušenci se namreč že pripravljajo na bogato plesno sezono, ki bo v cesarskem mestu ob lepi modri Donavi, od sredine novembra do začetka marca prihodnje leto postregla z več kot 450 plesnimi večeri in več kot 2.000 urami plesnih užitkov. Vas mika, da bi se jim pridružili? Seznam plesov v plesni sezoni 2017/2018 najdete tukaj.