Statistični urad RS ugotavlja, da je trenutno povprečen priseljenec v Sloveniji moški s srednješolsko izobrazbo, slovenski državljan s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini, star malo manj kot 49 let, ki se je v Slovenijo prvič priselil v 90. letih prejšnjega stoletja. Po njihovih zadnjih podatkih biva v Sloveniji 250.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini (prihajajo kar iz 171 različnih držav), kar pomeni, da so se v državo nekoč priselili. Od teh jih ima več kot polovica slovensko državljanstvo. Nekateri od teh so se namreč že rodili kot slovenski državljani, drugi pa so to postali z naturalizacijo.



Več desetletij v skupni državi se odraža tudi v zdajšnji sestavi prebivalstva Slovenije. Med 250.000 priseljenci jih je večina, kar 216.000, imela prvo prebivališče v kateri od držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Med temi so najštevilnejši s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini (108.000), sledijo priseljenci iz Hrvaške (45.000) in Srbije (25.000). Od priseljencev iz drugih evropskih držav so najštevilnejši tisti s prvim prebivališčem v Nemčiji (7300), sledijo priseljenci iz Italije (4100) in Rusije (3000). Med priseljenci iz neevropskih držav je največ takih s prvim prebivališčem na Kitajskem (1000), sledijo ZDA (800) ter Argentina in Kanada (v vsaki 400). Ti podatki veljajo za Slovenijo kot celoto, v posameznih statističnih regijah pa je zastopanost priseljencev po državi prvega prebivališča drugačna in med regijami zelo različna, so opozorili na državnem statističnem uradu. V pomurski regiji tako prevladujejo priseljenci s Hrvaške, v vseh ostalih pa iz BiH. 



Število priseljencev v Sloveniji pa še narašča. Rezultati prvega povojnega popisa leta 1948 so pokazali, da se je 5,5 odstotka prebivalcev Slovenije rodilo zunaj Slovenije. V letu 2002 je bilo med prebivalci Slovenije takih, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini, 8,5 odstotka, v letu 2011 je delež teh znašal 11,1 odstotka, v letu 2018 pa 12,1 odstotka. Nekaj več kot polovica, 55 odstotkov, današnjih prebivalcev Slovenije s prvim prebivališčem v tujini se je v Slovenijo prvič priselilo po osamosvojitvi države. Med priseljenimi prebivalci Slovenije je več moških kot žensk. Ta razlika je največja v prvem desetletju novega tisočletja, med priseljenimi v zadnjem desetletju pa je to razmerje že nekoliko bolj uravnovešeno.



Prebivalci Slovenije s prvim prebivališčem v tujini so bili ob prvi priselitvi v Slovenijo stari povprečno nekaj čez 27 let. To se sklada z ugotovitvijo, da je glavni namen priselitve v Slovenijo za največ tujih državljanov delo ali zaposlitev, so še zapisali na državnem statističnem uradu.